Page 293 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 293
Mnenja študentov o pouku naravoslovja na daljavo
zahteva, da se seznani z osnovnimi znanstvenimi metodami in naravoslov-
nimi postopki. Pri tem se temelji postavljajo z uvajanjem raziskovalnega pri-
stopa, v katerem se študent postavi v aktivno vlogo raziskovalca svojega oko-
lja in s tem razvija naravoslovno pismenost. Tak pristop k poučevanju nara-
voslovja velik pomen pripisuje aktivnosti učencev (študentov) in samostoj-
nemu raziskovanju (Žic 2020). Pouk naravoslovja je dandanes usmerjen v pri-
dobivanje osnovnih naravoslovnih znanj in spretnosti, ki učence vodi do od-
govornega vključevanja in delovanja v sodobni družbi (Ministrstvo za šolstvo
in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2011).
V literaturi (Al Darayseh 2020; Ünal in Bulunuz 2020; Polydoros in Alasona
2021) lahko zasledimo predvsem skrbi, ki se nanašajo na vključevanje prak-
tičnega pouka v obliko dela na daljavo, saj sta praktično delo oziroma delo
z materialom pri pouku naravoslovja nepogrešljiva elementa. Takšno delo v
učencih vzbudi zanimanje, jih motivira ter ima pozitiven učinek na njihovo
učenje in pridobivanje znanja z razumevanjem (Abrahams in Reiss 2012; Hol-
stermann, Grube in Bögeholz 2009; Erumit idr. 2021).
Al Darayseh (2020) je v svoji raziskavi ugotovil, da so bili glavni izzivi učite-
ljev naravoslovja v času epidemije covida-19 odsotnost praktičnih dejavnosti,
izvedba eksperimentov v laboratoriju ter spodbujanje učencev k sodelova-
nju. Večina učiteljev, vključenih v raziskavo, naravoslovne vsebine raje pou-
čuje s podajanjem praktičnih primerov v učilnici. Tudi Ünal in Bulunuz (2020)
ter Ayberk Bostan Sarıoğlan, Rukiye Altaş in Rabia Şen (2020) so v raziskavi
ugotovile, da je večina učiteljev kot največjo pomanjkljivost učenja naravo-
slovja na daljavo navedla predvsem težko izvajanje poskusov na daljavo, kar
posledično vpliva na pomanjkanje motivacije pri učencih. Polydoros in Ala-
sona (2021) sta iz analize odgovorov ugotovila, da sta učiteljem primanjkovala
predvsem samozavest ter zaupanje v sposobnosti za izvajanje pouka naravo-
slovja na daljavo.
Kljub temu raziskave kažejo, da ima pouk naravoslovja z uporabo informa-
cijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) dobre učinke na motivacijo učencev,
na razumevanje nekaterih naravnih pojavov in procesov ter na vizualizacijo
dinamičnih procesov (Cox idr. 2004; Guerra, Moreira in Vieira 2010; Moravec
in Prosen 2015). Poleg tega pa avtorji vedno poudarjajo premišljeno in smi-
selno vključevanje IKT v pouk naravoslovja. S prehodom pouka naravoslovja
v obliko na daljavo pa je uporaba IKT postala glavni element pri pouku nara-
voslovja in vseh ostalih predmetov.
Ray in Srivastava (2020) navajata, da so lahko virtualni laboratoriji zelo do-
bra rešitev za učenje naravoslovja v obliko na daljavo. Marjorie Darrah (2014)
so ugotovili, da so poskusi v virtualnih laboratorijih lahko celo enako učinko-
293
zahteva, da se seznani z osnovnimi znanstvenimi metodami in naravoslov-
nimi postopki. Pri tem se temelji postavljajo z uvajanjem raziskovalnega pri-
stopa, v katerem se študent postavi v aktivno vlogo raziskovalca svojega oko-
lja in s tem razvija naravoslovno pismenost. Tak pristop k poučevanju nara-
voslovja velik pomen pripisuje aktivnosti učencev (študentov) in samostoj-
nemu raziskovanju (Žic 2020). Pouk naravoslovja je dandanes usmerjen v pri-
dobivanje osnovnih naravoslovnih znanj in spretnosti, ki učence vodi do od-
govornega vključevanja in delovanja v sodobni družbi (Ministrstvo za šolstvo
in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2011).
V literaturi (Al Darayseh 2020; Ünal in Bulunuz 2020; Polydoros in Alasona
2021) lahko zasledimo predvsem skrbi, ki se nanašajo na vključevanje prak-
tičnega pouka v obliko dela na daljavo, saj sta praktično delo oziroma delo
z materialom pri pouku naravoslovja nepogrešljiva elementa. Takšno delo v
učencih vzbudi zanimanje, jih motivira ter ima pozitiven učinek na njihovo
učenje in pridobivanje znanja z razumevanjem (Abrahams in Reiss 2012; Hol-
stermann, Grube in Bögeholz 2009; Erumit idr. 2021).
Al Darayseh (2020) je v svoji raziskavi ugotovil, da so bili glavni izzivi učite-
ljev naravoslovja v času epidemije covida-19 odsotnost praktičnih dejavnosti,
izvedba eksperimentov v laboratoriju ter spodbujanje učencev k sodelova-
nju. Večina učiteljev, vključenih v raziskavo, naravoslovne vsebine raje pou-
čuje s podajanjem praktičnih primerov v učilnici. Tudi Ünal in Bulunuz (2020)
ter Ayberk Bostan Sarıoğlan, Rukiye Altaş in Rabia Şen (2020) so v raziskavi
ugotovile, da je večina učiteljev kot največjo pomanjkljivost učenja naravo-
slovja na daljavo navedla predvsem težko izvajanje poskusov na daljavo, kar
posledično vpliva na pomanjkanje motivacije pri učencih. Polydoros in Ala-
sona (2021) sta iz analize odgovorov ugotovila, da sta učiteljem primanjkovala
predvsem samozavest ter zaupanje v sposobnosti za izvajanje pouka naravo-
slovja na daljavo.
Kljub temu raziskave kažejo, da ima pouk naravoslovja z uporabo informa-
cijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) dobre učinke na motivacijo učencev,
na razumevanje nekaterih naravnih pojavov in procesov ter na vizualizacijo
dinamičnih procesov (Cox idr. 2004; Guerra, Moreira in Vieira 2010; Moravec
in Prosen 2015). Poleg tega pa avtorji vedno poudarjajo premišljeno in smi-
selno vključevanje IKT v pouk naravoslovja. S prehodom pouka naravoslovja
v obliko na daljavo pa je uporaba IKT postala glavni element pri pouku nara-
voslovja in vseh ostalih predmetov.
Ray in Srivastava (2020) navajata, da so lahko virtualni laboratoriji zelo do-
bra rešitev za učenje naravoslovja v obliko na daljavo. Marjorie Darrah (2014)
so ugotovili, da so poskusi v virtualnih laboratorijih lahko celo enako učinko-
293
