Page 315 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 315
ktično usposabljanje v času študija na daljavo skozi oči študentov socialne pedagogike
Preglednica 1 Rezultati kvalitativne analize – ključni pojmi in kategorije
Identificirani pojmi Ključne kategorije
Motivi za študij Socialna pedagogika kot
Pomembnost neposrednih odnosov z uporabniki praktična veda
Temeljne kompetence za opravljanje poklica
Pričakovanja po še več prakse
Študij, delo na daljavo kot začasna »amputacija« stroke
Zasičenost s teorijo Odsotnost priložnosti/mož-
Formalne ovire nosti za razvijanje praktičnih
Neformalne ovire kompetenc
Ekonomičnost časa, stroškov Prednosti študija na daljavo
Več svobode pri načrtovanju študija
Medsebojna pomoč in podpora
Pomanjkanje socialnih stikov, mreženja s kolegi in profesorji Slabosti študija na daljavo
»Zoom efekt«
(Socialna) anksioznost
Občutek »praktične nekompetentnosti«
Izboljšanje praks poučevanja s strani visokošolskih učiteljev Vzajemna odgovornost za
Lasten angažma študentov za študij in razvijanje kompe- izboljšave visokošolske
tenc prakse
razmerja med pojmi in ključnimi kategorijami (s pomočjo določanja nadpo-
menk z analizo pridobljenim pojmom) smo odgovarjali na izpostavljena raz-
iskovalna vprašanja.
V preglednici 1 predstavljamo pojme in ključne kategorije, ki smo jih v ana-
lizi identificirali glede na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati in razprava
Socialna pedagogika kot praktična veda
Večina udeležencev raziskave (12) je kot osrednji motiv za odločitev za poklic
navedla željo po pomoči ljudem oziroma delu z ljudmi (predvsem z otroki in
mladostniki), ki imajo raznovrstne težave. Pri odločitvi pa je vse še dodatno
motiviralo dejstvo, da gre za izrazito praktično naravnan študij. Študent 1 je o
tem povedal: »Že od nekdaj sem vedel, da si želim delat z mulci, ko sem se te-
kom prve stopnje seznanil s socialno pedagogiko, sem vedel, da je to to. Všeč
mi je bilo, ker smo res počeli konkretne, oprijemljive stvari pa tudi predstavi-
tev na info dnevu je bila taka.« Že uvodoma smo izpostavili prilagojenost so-
cialne pedagogike kot stroke in vede praksi ter praktičnemu udejstvovanju
(Bogdan Zupančič 2021a), ki smo jo pripisali tako zasičenosti vede s prakso
kot »diktatu kompetenčnega diskurza«, kar posledično vpliva na vsebine štu-
dijskih programov. Poleg že navedenih argumentov praktičnosti pa rezultati
315
Preglednica 1 Rezultati kvalitativne analize – ključni pojmi in kategorije
Identificirani pojmi Ključne kategorije
Motivi za študij Socialna pedagogika kot
Pomembnost neposrednih odnosov z uporabniki praktična veda
Temeljne kompetence za opravljanje poklica
Pričakovanja po še več prakse
Študij, delo na daljavo kot začasna »amputacija« stroke
Zasičenost s teorijo Odsotnost priložnosti/mož-
Formalne ovire nosti za razvijanje praktičnih
Neformalne ovire kompetenc
Ekonomičnost časa, stroškov Prednosti študija na daljavo
Več svobode pri načrtovanju študija
Medsebojna pomoč in podpora
Pomanjkanje socialnih stikov, mreženja s kolegi in profesorji Slabosti študija na daljavo
»Zoom efekt«
(Socialna) anksioznost
Občutek »praktične nekompetentnosti«
Izboljšanje praks poučevanja s strani visokošolskih učiteljev Vzajemna odgovornost za
Lasten angažma študentov za študij in razvijanje kompe- izboljšave visokošolske
tenc prakse
razmerja med pojmi in ključnimi kategorijami (s pomočjo določanja nadpo-
menk z analizo pridobljenim pojmom) smo odgovarjali na izpostavljena raz-
iskovalna vprašanja.
V preglednici 1 predstavljamo pojme in ključne kategorije, ki smo jih v ana-
lizi identificirali glede na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati in razprava
Socialna pedagogika kot praktična veda
Večina udeležencev raziskave (12) je kot osrednji motiv za odločitev za poklic
navedla željo po pomoči ljudem oziroma delu z ljudmi (predvsem z otroki in
mladostniki), ki imajo raznovrstne težave. Pri odločitvi pa je vse še dodatno
motiviralo dejstvo, da gre za izrazito praktično naravnan študij. Študent 1 je o
tem povedal: »Že od nekdaj sem vedel, da si želim delat z mulci, ko sem se te-
kom prve stopnje seznanil s socialno pedagogiko, sem vedel, da je to to. Všeč
mi je bilo, ker smo res počeli konkretne, oprijemljive stvari pa tudi predstavi-
tev na info dnevu je bila taka.« Že uvodoma smo izpostavili prilagojenost so-
cialne pedagogike kot stroke in vede praksi ter praktičnemu udejstvovanju
(Bogdan Zupančič 2021a), ki smo jo pripisali tako zasičenosti vede s prakso
kot »diktatu kompetenčnega diskurza«, kar posledično vpliva na vsebine štu-
dijskih programov. Poleg že navedenih argumentov praktičnosti pa rezultati
315
