Page 319 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 319
Praktično usposabljanje v času študija na daljavo skozi oči študentov socialne pedagogike
sklepamo o podobnosti motivov za odločitev za poklic in deloma tudi dru-
žinskih situacij (vsaj kar se tiče vlog v družini) pri študentih ter študentkah
socialne pedagogike in socialnega dela. To bi pomenilo, da so osebne stiske
tudi v času študija v živo že tako nekaj, kar lahko predstavlja oviro zavestnim
profesionalnim praksam, če ga ne spremlja vodeno in sistematično delo na
nezavednem (Klemenčič Rozman 2005). Lahko bi torej rekli, da so se v času
epidemije osebne stiske (razen izjem) večinoma le poglobile, ne pa toliko po-
javile na novo.
Ti dve kategorij smo se odločili predstaviti kar združeno, saj smo pri pogo-
vorih z udeleženci raziskave pogosto s prednosti prešli na slabosti. Slednje se
sicer tudi zelo povezujejo z vsebino predhodne kategorije o odsotnosti pri-
ložnosti/možnosti za razvijanje praktičnih kompetenc, zato smo ugotovili, da
kljub osredotočenosti na praktične kompetence le-te v teh dveh kategorijah
niso bile v ospredju. Kategoriji tako bolj opredeljujejo splošne prednosti in
slabosti, vendar smo se ju vseeno odločili predstaviti, saj se nam zdita zani-
mivi z vidika izpostavljanja pomena samoregulacije študija kot kompetence,
ki lahko priča tudi o ustreznih predispozicijah za opravljanje poklica social-
nega pedagoga.
Med splošne prednosti so vsi udeleženci raziskave (15) uvrstili ekonomič-
nost časa, stroškov bivanja in prevoza. O tem Študent 3 – »Fino je bilo, ker se
ni bilo treba vozit, veliko časa smo prihranili na ta račun, da smo lahko počeli
druge stvari!« – in Študent 5: »Mi je bilo na začetku leta kar stresno, ko še ni-
smo vedeli, ali naj zdaj odpovemo stanovanja ali ne, no, jaz sem se odločil,
da bom tvegal in se pač vozil, če bo treba. Pa sem odpovedal pa še vozit se
ni bilo treba in sem si zato lahko kupil nekaj, kar sem si že dolgo želel!« Po
drugi strani so to prednost pogosto povezali s slabostjo, da je bilo treba zelo
dolgo sedeti pred ekranom, kot omenja Študent 7: »Neskončno visenje na
Zoomu me je ›ubijalo‹!« Glede prezasičenosti sedenja pred ekranom so se vsi
študenti strinjali in izpostavili, da so dolge ure sedenja pred ekrani odločilno
vplivale tudi na njihovo motivacijo za študij, kot o tem Študent 9: »Mi je bilo
mučno se potem usest za računalnik in še seminar tipkat! Kar na bruhanje mi
je šlo!« Nekateri (8) so izpostavili tudi, kako so se s tem spopadali – predvsem
tako, da so počeli kaj aktivnega med poslušanjem predavanja.
Razmeroma veliko (8) jih je omenilo, da se jim je zdelo, da imajo več svo-
bode pri načrtovanju študija, kar bi lahko povezali s tem, da so imeli več časa,
in tudi s tem, da študijske prakse na daljavo predpostavljajo večjo samostoj-
nost in sposobnost samoregulacije učenja (Žerak idr. 2021), kar posledično
prispeva k občutku osebne avtonomnosti (svobode odločanja). To prednost
je omenilo torej kar osem študentov, kar nas nekoliko preseneča, glede na
319
sklepamo o podobnosti motivov za odločitev za poklic in deloma tudi dru-
žinskih situacij (vsaj kar se tiče vlog v družini) pri študentih ter študentkah
socialne pedagogike in socialnega dela. To bi pomenilo, da so osebne stiske
tudi v času študija v živo že tako nekaj, kar lahko predstavlja oviro zavestnim
profesionalnim praksam, če ga ne spremlja vodeno in sistematično delo na
nezavednem (Klemenčič Rozman 2005). Lahko bi torej rekli, da so se v času
epidemije osebne stiske (razen izjem) večinoma le poglobile, ne pa toliko po-
javile na novo.
Ti dve kategorij smo se odločili predstaviti kar združeno, saj smo pri pogo-
vorih z udeleženci raziskave pogosto s prednosti prešli na slabosti. Slednje se
sicer tudi zelo povezujejo z vsebino predhodne kategorije o odsotnosti pri-
ložnosti/možnosti za razvijanje praktičnih kompetenc, zato smo ugotovili, da
kljub osredotočenosti na praktične kompetence le-te v teh dveh kategorijah
niso bile v ospredju. Kategoriji tako bolj opredeljujejo splošne prednosti in
slabosti, vendar smo se ju vseeno odločili predstaviti, saj se nam zdita zani-
mivi z vidika izpostavljanja pomena samoregulacije študija kot kompetence,
ki lahko priča tudi o ustreznih predispozicijah za opravljanje poklica social-
nega pedagoga.
Med splošne prednosti so vsi udeleženci raziskave (15) uvrstili ekonomič-
nost časa, stroškov bivanja in prevoza. O tem Študent 3 – »Fino je bilo, ker se
ni bilo treba vozit, veliko časa smo prihranili na ta račun, da smo lahko počeli
druge stvari!« – in Študent 5: »Mi je bilo na začetku leta kar stresno, ko še ni-
smo vedeli, ali naj zdaj odpovemo stanovanja ali ne, no, jaz sem se odločil,
da bom tvegal in se pač vozil, če bo treba. Pa sem odpovedal pa še vozit se
ni bilo treba in sem si zato lahko kupil nekaj, kar sem si že dolgo želel!« Po
drugi strani so to prednost pogosto povezali s slabostjo, da je bilo treba zelo
dolgo sedeti pred ekranom, kot omenja Študent 7: »Neskončno visenje na
Zoomu me je ›ubijalo‹!« Glede prezasičenosti sedenja pred ekranom so se vsi
študenti strinjali in izpostavili, da so dolge ure sedenja pred ekrani odločilno
vplivale tudi na njihovo motivacijo za študij, kot o tem Študent 9: »Mi je bilo
mučno se potem usest za računalnik in še seminar tipkat! Kar na bruhanje mi
je šlo!« Nekateri (8) so izpostavili tudi, kako so se s tem spopadali – predvsem
tako, da so počeli kaj aktivnega med poslušanjem predavanja.
Razmeroma veliko (8) jih je omenilo, da se jim je zdelo, da imajo več svo-
bode pri načrtovanju študija, kar bi lahko povezali s tem, da so imeli več časa,
in tudi s tem, da študijske prakse na daljavo predpostavljajo večjo samostoj-
nost in sposobnost samoregulacije učenja (Žerak idr. 2021), kar posledično
prispeva k občutku osebne avtonomnosti (svobode odločanja). To prednost
je omenilo torej kar osem študentov, kar nas nekoliko preseneča, glede na
319
