Page 316 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 316
Bogdan Zupančič in Mateja Marovič
izpostavijo tudi vprašanje glede predstav o poklicu v širši javnosti. Odgovori
študentov nakazujejo, da je tudi splošnejše, laično mnenje v prid prepriča-
nju, da je socialna pedagogika pretežno praktična veda, kot da bi argument
za pomoč in delo z ljudmi samoumevno predpostavljal praktičnost. Deloma
to potrjujejo tudi odgovori, ki smo jih povzeli v pojmih pomembnost neposre-
dnih odnosov z uporabniki in pa temeljne kompetence za opravljanje poklica.
Večina študentov tako potrjuje, da so zanje v življenju na splošno zelo po-
membni odnosi z drugimi, saj se pogosto znajdejo v vlogi tistega, ki posluša
in želi pomagati (10), kot o tem Študent 4: »Mene prijateljice že od nekdaj
sprašujejo za mnenja. Odkar študiram, sem pa itak skozi malo svetovalec v
odnosih in mi je to kul.« Slednje Mija Marija Klemenčič Rozman (2005) potr-
juje tudi v svoji raziskavi, ko izpostavi še izrazito občutljivost na potrebe dru-
gih, neupoštevanje lastnih želja in zadovoljevanje nezavednih potreb staršev
oziroma skrbnikov kot značilnosti strokovnih delavcev, ki se odločajo za po-
klice pomoči. Na nek način bi lahko dobili vtis, da bodoči socialni pedagogi
zaradi osebnih in nezavednih vzgibov prav potrebujejo odnose, kar je po eni
strani lahko »nevarno«, po drugi strani pa zelo dobra motivacija in podlaga
za odlično profesionalno prakso, če se osebni, nezavedni vzgibi seveda oza-
vestijo in razrešijo (Klemenčič Rozman 2005). Osredotočenost na odnose z
drugimi in senzibilnost za odnose bi torej lahko razumeli kot predpogoja za
odločitev za poklic, kar že odpira vprašanje o posedovanju temeljnih kompe-
tenc za opravljanje poklica. Glede tega se je večina študentov strinjala (13),
da bi bili potrebni neke vrste »sprejemni izpiti«, saj menijo, da sta empatija
in človekoljubnost predpogoja za opravljanje poklica, ki se ju med študijem
ne da pridobiti. Ostala dva študenta sta izpostavila nevarnost diskriminacije,
nepravičnosti v primeru sprejemnih izpitov, saj naj bi imel vsak pravico do
študija, ki si ga izbere.
Dileme glede predispozicij za opravljanje poklica tudi v obliki posedova-
nja nekaterih praktičnih kompetenc, predvsem s področja usposobljenost in
profesionalni razvoj, izpostavijo tudi Ana Bogdan Zupančič (2021a), Martin-
cová in Andrysová (2017). Slednji se sicer navežeta na profesionalne karak-
teristike, kot so sociabilnost, pripravljenost na timsko delo, odprtost do na-
vezovanja stikov z drugimi ipd., in se pri tem vprašata: ali je dosežena nizka
oziroma povprečna stopnja na ocenjevalnih lestvicah naštetih karakteristik
sploh sprejemljiva za posameznike, ki si želijo delati v skrbstvenih poklicih
oziroma kot socialni pedagogi? Menita namreč, da so nekatere karakteri-
stike ključne za ustrezne odzive na potrebe socialnega, delovnega okolja ter
za vzpostavljanje profesionalnih odnosov in prav tako delovanje. Morda bi
lahko ravno zato poziv in željo vseh vključenih študentov po še več prakse,
316
izpostavijo tudi vprašanje glede predstav o poklicu v širši javnosti. Odgovori
študentov nakazujejo, da je tudi splošnejše, laično mnenje v prid prepriča-
nju, da je socialna pedagogika pretežno praktična veda, kot da bi argument
za pomoč in delo z ljudmi samoumevno predpostavljal praktičnost. Deloma
to potrjujejo tudi odgovori, ki smo jih povzeli v pojmih pomembnost neposre-
dnih odnosov z uporabniki in pa temeljne kompetence za opravljanje poklica.
Večina študentov tako potrjuje, da so zanje v življenju na splošno zelo po-
membni odnosi z drugimi, saj se pogosto znajdejo v vlogi tistega, ki posluša
in želi pomagati (10), kot o tem Študent 4: »Mene prijateljice že od nekdaj
sprašujejo za mnenja. Odkar študiram, sem pa itak skozi malo svetovalec v
odnosih in mi je to kul.« Slednje Mija Marija Klemenčič Rozman (2005) potr-
juje tudi v svoji raziskavi, ko izpostavi še izrazito občutljivost na potrebe dru-
gih, neupoštevanje lastnih želja in zadovoljevanje nezavednih potreb staršev
oziroma skrbnikov kot značilnosti strokovnih delavcev, ki se odločajo za po-
klice pomoči. Na nek način bi lahko dobili vtis, da bodoči socialni pedagogi
zaradi osebnih in nezavednih vzgibov prav potrebujejo odnose, kar je po eni
strani lahko »nevarno«, po drugi strani pa zelo dobra motivacija in podlaga
za odlično profesionalno prakso, če se osebni, nezavedni vzgibi seveda oza-
vestijo in razrešijo (Klemenčič Rozman 2005). Osredotočenost na odnose z
drugimi in senzibilnost za odnose bi torej lahko razumeli kot predpogoja za
odločitev za poklic, kar že odpira vprašanje o posedovanju temeljnih kompe-
tenc za opravljanje poklica. Glede tega se je večina študentov strinjala (13),
da bi bili potrebni neke vrste »sprejemni izpiti«, saj menijo, da sta empatija
in človekoljubnost predpogoja za opravljanje poklica, ki se ju med študijem
ne da pridobiti. Ostala dva študenta sta izpostavila nevarnost diskriminacije,
nepravičnosti v primeru sprejemnih izpitov, saj naj bi imel vsak pravico do
študija, ki si ga izbere.
Dileme glede predispozicij za opravljanje poklica tudi v obliki posedova-
nja nekaterih praktičnih kompetenc, predvsem s področja usposobljenost in
profesionalni razvoj, izpostavijo tudi Ana Bogdan Zupančič (2021a), Martin-
cová in Andrysová (2017). Slednji se sicer navežeta na profesionalne karak-
teristike, kot so sociabilnost, pripravljenost na timsko delo, odprtost do na-
vezovanja stikov z drugimi ipd., in se pri tem vprašata: ali je dosežena nizka
oziroma povprečna stopnja na ocenjevalnih lestvicah naštetih karakteristik
sploh sprejemljiva za posameznike, ki si želijo delati v skrbstvenih poklicih
oziroma kot socialni pedagogi? Menita namreč, da so nekatere karakteri-
stike ključne za ustrezne odzive na potrebe socialnega, delovnega okolja ter
za vzpostavljanje profesionalnih odnosov in prav tako delovanje. Morda bi
lahko ravno zato poziv in željo vseh vključenih študentov po še več prakse,
316
