Page 90 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 90
na Podgornik, Jana Kalin in Katja Jeznik
zniki preko umetnosti postanejo radovedni, občutljivi, doživljanja povežejo
s svojimi realnimi ali tudi imaginarnimi (kot da) zgodbami, subjektivno do-
živijo neko vsebino – jo povežejo s svojimi izkušnjami . . .), (3) doživeti umet-
nost kot način razumevanja sveta in ustvarjanje smisla bivanja (se sprašu-
jejo o svetu, o eksistencialnih dilemah, ustvarjalno upodabljajo, prezentirajo
svoje razmišljanje, doživljanje . . .), (4) navezati stike za nadaljnje sodelovanje
v projektu.
Udeležba na strokovnih modulih s področja kulturno-umetnostne vzgoje
Zanimalo nas je tudi, kako koordinatorji SKUM v vrtcih in šolah ocenjujejo
udeležbo na strokovnih modulih s področja kulturno-umetnostne vzgoje v
okviru projekta SKUM.
Koordinatorji poročajo o tem, da se je večina strokovnih delavcev, vključe-
nih v projekt SKUM v vrtcu ali šoli, strokovnih modulov udeležila. Menijo, da
je bila na strokovnih modulih s področja kulturno-umetnostne vzgoje, ki so
bili organizirani v okviru projekta SKUM, dobra izbira umetnikov ter vsebin
in dejavnosti, kar je spodbujalo h kritičnemu razmisleku in presojanju. Delo v
manjših skupinah je omogočalo povezovanje med udeleženci, aktivno vlogo
udeležencev in številne interakcije z umetnikom. Menijo, da bi bila udeležba
morda številčnejša, če bi bili termini enakomerno razporejeni med šolskim
letom in znani ob začetku šolskega leta ali celo ob začetku projekta (tako bi
lažje usklajevali z ostalimi obveznostmi). Na modulih pridobljeno znanje so
strokovne delavke vključile v svoje delo. Udeležba na modulih je pozitivno
vplivala na njihovo nadaljnje delo na področju kulturno-umetnostne vzgoje.
Koordinatorji SKUM ocenjujejo, da so bili moduli dobro zasnovani, zelo kon-
kretno in praktično, in tako so tam pridobivali nova znanja, sveže ideje, ki so
jih vnašali v pouk. Pridobili so nov pogled na poučevanje, kar je omogočilo
kakovostno izobraževanje. Presenečeni so bili nad uporabnostjo in strokov-
nostjo podanih vsebin. Moduli so imeli zelo pomembno vlogo pri nadaljnjem
načrtovanju projektnih aktivnosti in iskanju umetnikov. Z njihovo pomočjo
so učitelji spoznali različne umetnike, vzpostavili z njimi prvi stik in jih tako
lažje povabili k sodelovanju. Nekateri koordinatorji so izrazili željo, da bi mo-
duli trajali več časa (vsaj štiri ure) in bili ponujeni dvakrat letno.
Znanja, pridobljena na modulih, torej udeleženci uporabljajo tako pri izva-
janju vsebin znotraj projekta kot pri samem pouku (npr. področje filma, fo-
tografije, glasbe, gledališča). Kot rečeno so bili ponujeni moduli aktualni, pri-
dobljeno znanje pa koristno. Udeležba je pomembno vplivala na njihovo na-
daljnje delo na področju kulturno-umetnostne vzgoje, ki jo sedaj lažje vklju-
čujejo v pouk.
90
zniki preko umetnosti postanejo radovedni, občutljivi, doživljanja povežejo
s svojimi realnimi ali tudi imaginarnimi (kot da) zgodbami, subjektivno do-
živijo neko vsebino – jo povežejo s svojimi izkušnjami . . .), (3) doživeti umet-
nost kot način razumevanja sveta in ustvarjanje smisla bivanja (se sprašu-
jejo o svetu, o eksistencialnih dilemah, ustvarjalno upodabljajo, prezentirajo
svoje razmišljanje, doživljanje . . .), (4) navezati stike za nadaljnje sodelovanje
v projektu.
Udeležba na strokovnih modulih s področja kulturno-umetnostne vzgoje
Zanimalo nas je tudi, kako koordinatorji SKUM v vrtcih in šolah ocenjujejo
udeležbo na strokovnih modulih s področja kulturno-umetnostne vzgoje v
okviru projekta SKUM.
Koordinatorji poročajo o tem, da se je večina strokovnih delavcev, vključe-
nih v projekt SKUM v vrtcu ali šoli, strokovnih modulov udeležila. Menijo, da
je bila na strokovnih modulih s področja kulturno-umetnostne vzgoje, ki so
bili organizirani v okviru projekta SKUM, dobra izbira umetnikov ter vsebin
in dejavnosti, kar je spodbujalo h kritičnemu razmisleku in presojanju. Delo v
manjših skupinah je omogočalo povezovanje med udeleženci, aktivno vlogo
udeležencev in številne interakcije z umetnikom. Menijo, da bi bila udeležba
morda številčnejša, če bi bili termini enakomerno razporejeni med šolskim
letom in znani ob začetku šolskega leta ali celo ob začetku projekta (tako bi
lažje usklajevali z ostalimi obveznostmi). Na modulih pridobljeno znanje so
strokovne delavke vključile v svoje delo. Udeležba na modulih je pozitivno
vplivala na njihovo nadaljnje delo na področju kulturno-umetnostne vzgoje.
Koordinatorji SKUM ocenjujejo, da so bili moduli dobro zasnovani, zelo kon-
kretno in praktično, in tako so tam pridobivali nova znanja, sveže ideje, ki so
jih vnašali v pouk. Pridobili so nov pogled na poučevanje, kar je omogočilo
kakovostno izobraževanje. Presenečeni so bili nad uporabnostjo in strokov-
nostjo podanih vsebin. Moduli so imeli zelo pomembno vlogo pri nadaljnjem
načrtovanju projektnih aktivnosti in iskanju umetnikov. Z njihovo pomočjo
so učitelji spoznali različne umetnike, vzpostavili z njimi prvi stik in jih tako
lažje povabili k sodelovanju. Nekateri koordinatorji so izrazili željo, da bi mo-
duli trajali več časa (vsaj štiri ure) in bili ponujeni dvakrat letno.
Znanja, pridobljena na modulih, torej udeleženci uporabljajo tako pri izva-
janju vsebin znotraj projekta kot pri samem pouku (npr. področje filma, fo-
tografije, glasbe, gledališča). Kot rečeno so bili ponujeni moduli aktualni, pri-
dobljeno znanje pa koristno. Udeležba je pomembno vplivala na njihovo na-
daljnje delo na področju kulturno-umetnostne vzgoje, ki jo sedaj lažje vklju-
čujejo v pouk.
90
