Page 89 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 89
Vzgojno-izobraževalna ustanova kot kulturno stičišče lokalnega okolja
spoznali na modulih ali na Kulturnem bazarju. Sodelovanje v projektu SKUM
je bilo, kot je zapisal eden od koordinatorjev, zanimivo in je tako strokovne
delavce kot otroke zelo obogatilo.
V šolah menijo, da je večino učiteljev sodelovanje v projektu SKUM navdih-
nilo. Ideje so črpali na aktivih, včasih tudi v obliki neformalnega pogovora ali
ko so poslušali predstavitve projektnih aktivnosti drugih sodelujočih v pro-
jektu. Sodelovanje v projektu SKUM jih je navdihnilo zaradi nabora zanimivih
področij. Učitelji so izbrali področja glede na lastne interese. Vsak učitelj je iz
projekta pridobil nove izkušnje in zamisli za delo. Projekt jih je navdihnil tudi
zato, ker so lahko vsebine, ki niso umetnostne, povezali z umetnostnimi in
učencem ter dijakom tako ponudili širši spekter učnih vsebin. Učenci in dijaki
so k delu pristopili z večjim zanosom. So tudi samoiniciativno predlagali nova
srečanja z umetniki. Drugačne metode in načini dela so popestrili vsakdanji
pouk. Sodelovanje jim je vedno dalo novih moči, motivov in idej za naprej.
Koordinatorji menijo, da je vredno načrtovati cilje skupaj z umetniki in jih z
njimi realizirati, saj so rezultati nadpovprečni v smislu zadovoljstva in odprto-
sti učencev ter dijakov do vsebin in skupine. Eden od koordinatorjev srednjih
šol je zapisal, da sodelovanje v projektu SKUM bogati tako učitelje kot tudi
dijake, saj omogoča nove izkušnje in nova znanja ter širše razmišljanje, tako
znotraj šole kot v povezavi z umetniki in drugimi kulturnimi ustanovami. Re-
zultate svojega dela so šole predstavile širši javnosti, ta je bila nagovorjena
s strani učencev in dijakov skozi umetnost. Projekt SKUM jih je še bolj pove-
zal v smeri iskanja novih idej in izzivov ter posledično so se rodile nove ideje,
zamisli in izvedbe.
Kroflič (2017) ugotavlja, da se je umetnost izkazala za enega najprimernej-
ših medijev za razvoj identitete, sebstva in moralne samopodobe otroka/mla-
dostnika, hkrati pa kot pomembna kulturna dejavnost. Poučevanje, ki po-
teka s pomočjo umetniške izkušnje, aktivira drugačne strukture učenja, do-
življanja in mišljenja, ki so za osebnostni razvoj učenca nepogrešljive, prav
tako pa tudi za razvoj kreativnejše kulture poučevanja v šoli kot instituciji
(str. 15).
Za kakovostno povezovanje vsebin ostalih področij z vsebinami s pod-
ročja umetnosti je seveda potrebno ustrezno strokovno znanje, zato so bili
v okviru projekta SKUM organizirani strokovni moduli s področja kulturno-
umetnostne vzgoje za strokovne delavce implementacijskih vzgojno-izobra-
ževalnih ustanov.
Osrednji cilji s področja strokovnih modulov v okviru projekta SKUM so bili:
(1) dobiti izkušnjo umetniškega snovanja in vpogleda v umetniško snovanje
umetnika, (2) doživeti umetnost kot način vstopanja v svet (kako kot posame-
89
spoznali na modulih ali na Kulturnem bazarju. Sodelovanje v projektu SKUM
je bilo, kot je zapisal eden od koordinatorjev, zanimivo in je tako strokovne
delavce kot otroke zelo obogatilo.
V šolah menijo, da je večino učiteljev sodelovanje v projektu SKUM navdih-
nilo. Ideje so črpali na aktivih, včasih tudi v obliki neformalnega pogovora ali
ko so poslušali predstavitve projektnih aktivnosti drugih sodelujočih v pro-
jektu. Sodelovanje v projektu SKUM jih je navdihnilo zaradi nabora zanimivih
področij. Učitelji so izbrali področja glede na lastne interese. Vsak učitelj je iz
projekta pridobil nove izkušnje in zamisli za delo. Projekt jih je navdihnil tudi
zato, ker so lahko vsebine, ki niso umetnostne, povezali z umetnostnimi in
učencem ter dijakom tako ponudili širši spekter učnih vsebin. Učenci in dijaki
so k delu pristopili z večjim zanosom. So tudi samoiniciativno predlagali nova
srečanja z umetniki. Drugačne metode in načini dela so popestrili vsakdanji
pouk. Sodelovanje jim je vedno dalo novih moči, motivov in idej za naprej.
Koordinatorji menijo, da je vredno načrtovati cilje skupaj z umetniki in jih z
njimi realizirati, saj so rezultati nadpovprečni v smislu zadovoljstva in odprto-
sti učencev ter dijakov do vsebin in skupine. Eden od koordinatorjev srednjih
šol je zapisal, da sodelovanje v projektu SKUM bogati tako učitelje kot tudi
dijake, saj omogoča nove izkušnje in nova znanja ter širše razmišljanje, tako
znotraj šole kot v povezavi z umetniki in drugimi kulturnimi ustanovami. Re-
zultate svojega dela so šole predstavile širši javnosti, ta je bila nagovorjena
s strani učencev in dijakov skozi umetnost. Projekt SKUM jih je še bolj pove-
zal v smeri iskanja novih idej in izzivov ter posledično so se rodile nove ideje,
zamisli in izvedbe.
Kroflič (2017) ugotavlja, da se je umetnost izkazala za enega najprimernej-
ših medijev za razvoj identitete, sebstva in moralne samopodobe otroka/mla-
dostnika, hkrati pa kot pomembna kulturna dejavnost. Poučevanje, ki po-
teka s pomočjo umetniške izkušnje, aktivira drugačne strukture učenja, do-
življanja in mišljenja, ki so za osebnostni razvoj učenca nepogrešljive, prav
tako pa tudi za razvoj kreativnejše kulture poučevanja v šoli kot instituciji
(str. 15).
Za kakovostno povezovanje vsebin ostalih področij z vsebinami s pod-
ročja umetnosti je seveda potrebno ustrezno strokovno znanje, zato so bili
v okviru projekta SKUM organizirani strokovni moduli s področja kulturno-
umetnostne vzgoje za strokovne delavce implementacijskih vzgojno-izobra-
ževalnih ustanov.
Osrednji cilji s področja strokovnih modulov v okviru projekta SKUM so bili:
(1) dobiti izkušnjo umetniškega snovanja in vpogleda v umetniško snovanje
umetnika, (2) doživeti umetnost kot način vstopanja v svet (kako kot posame-
89
