Page 91 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 91
Vzgojno-izobraževalna ustanova kot kulturno stičišče lokalnega okolja
Prostori, ki so namenjeni prvenstveno umetniškim dejavnostim
in dogodkom
Ko razmišljamo o spodbudnem vzgojnem okolju, imamo običajno v mislih
fizično in socialno dimenzijo, podprto z ustreznim simbolnim okvirom do-
govorjenih norm obnašanja. Za spodbujanje otrokove/mladostnikove ima-
ginacije pa je ključna tudi četrta – domišljijska – dimenzija vzgojnega oko-
lja. Ta naj bi omogočala spodbude za umetniške izkušnje in simbolno igro
kot medija učenja (Kroflič 2016). Ker so za razvoj imaginacije zagotovo naj-
stimulativnejša okolja, namenjena umetniškemu ustvarjanju in prezentaciji
umetnin, smo udeležence fokusne skupine vprašali tudi, ali imajo vzgojno-
izobraževalne ustanove, ki so vključene v projekt SKUM, prostore, namenjene
prvenstveno umetniškim dejavnostim in dogodkom. Ugotovili smo, da je
stanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah različno. Nekateri vrtci in šole ta-
kšnih prostorov nimajo, zato se poslužujejo t. i. »večnamenskih prostorov,«
ki jih sproti prilagajajo potrebam dogodkov in dejavnosti. Razstavljajo npr.
v jedilnici, avli, na hodnikih ipd. Kot »večnamenski prostor« velikokrat služi
tudi telovadnica, šolsko igrišče, zunanji atrij. Nekatere šole imajo stalno po-
stavljene panele za razstavljanje. Nekaj pa jih ima tudi prostor ali prostore,
ki so prvenstveno namenjeni umetniškim dejavnostim in dogodkom. Takšni
prostori so npr. stalen prostor za likovne razstave, oder, prostor za prireditve,
šolski radio, glasbena in likovna učilnica, plesna dvorana ipd. Na eni izmed
srednjih šol imajo celo gledališko dvorano, filmski studio, radijski studio, raz-
stavni prostor, sodelujejo pa tudi z mestno galerijo in s kulturnim domom. V
primerjavi z začetnim stanjem v vrtcih in šolah se je okrepilo predvsem za-
vedanje o pomembnosti kulturno-umetnostne vzgoje v vrtcih in šolah ter s
tem tudi potreba po prostorih, ki bi bili prvenstveno namenjeni umetniškim
dejavnostim in dogodkom.
Peter Kus, skladatelj, lutkovni režiser, izdelovalec inštrumentov in pedagog,
je zapisal (b. l.), da morajo otroci umetnost spoznati aktivno, kot del svojih te-
meljnih bivanjskih izkušenj. Ob branju literature, poslušanju glasbe, gledanju
filmov, predstav in likovnih del morajo sami izkusiti veselje, žalost in bolečino
ter jih deliti z drugimi. Ni toliko pomembno znanje o umetnosti, zapiše Kus,
kot aktivno doživetje ustvarjalne »pretresenosti,« ki jim bo dalo neprecen-
ljivo življenjsko popotnico, ne glede na to, ali bodo sami postali umetniki ali
ne. Da lahko to moč umetnosti udejanjimo v vrtcih in šolah, moramo otroke
izpostaviti vrhunski poklicni (ne zgolj ljubiteljski) umetnosti.
V tem kontekstu bi veljalo izpostaviti dve vzgojno-izobraževalni ustanovi,
ki skrbita za stalno prisotnost kulturno-umetniških dejavnosti v šolskih pro-
91
Prostori, ki so namenjeni prvenstveno umetniškim dejavnostim
in dogodkom
Ko razmišljamo o spodbudnem vzgojnem okolju, imamo običajno v mislih
fizično in socialno dimenzijo, podprto z ustreznim simbolnim okvirom do-
govorjenih norm obnašanja. Za spodbujanje otrokove/mladostnikove ima-
ginacije pa je ključna tudi četrta – domišljijska – dimenzija vzgojnega oko-
lja. Ta naj bi omogočala spodbude za umetniške izkušnje in simbolno igro
kot medija učenja (Kroflič 2016). Ker so za razvoj imaginacije zagotovo naj-
stimulativnejša okolja, namenjena umetniškemu ustvarjanju in prezentaciji
umetnin, smo udeležence fokusne skupine vprašali tudi, ali imajo vzgojno-
izobraževalne ustanove, ki so vključene v projekt SKUM, prostore, namenjene
prvenstveno umetniškim dejavnostim in dogodkom. Ugotovili smo, da je
stanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah različno. Nekateri vrtci in šole ta-
kšnih prostorov nimajo, zato se poslužujejo t. i. »večnamenskih prostorov,«
ki jih sproti prilagajajo potrebam dogodkov in dejavnosti. Razstavljajo npr.
v jedilnici, avli, na hodnikih ipd. Kot »večnamenski prostor« velikokrat služi
tudi telovadnica, šolsko igrišče, zunanji atrij. Nekatere šole imajo stalno po-
stavljene panele za razstavljanje. Nekaj pa jih ima tudi prostor ali prostore,
ki so prvenstveno namenjeni umetniškim dejavnostim in dogodkom. Takšni
prostori so npr. stalen prostor za likovne razstave, oder, prostor za prireditve,
šolski radio, glasbena in likovna učilnica, plesna dvorana ipd. Na eni izmed
srednjih šol imajo celo gledališko dvorano, filmski studio, radijski studio, raz-
stavni prostor, sodelujejo pa tudi z mestno galerijo in s kulturnim domom. V
primerjavi z začetnim stanjem v vrtcih in šolah se je okrepilo predvsem za-
vedanje o pomembnosti kulturno-umetnostne vzgoje v vrtcih in šolah ter s
tem tudi potreba po prostorih, ki bi bili prvenstveno namenjeni umetniškim
dejavnostim in dogodkom.
Peter Kus, skladatelj, lutkovni režiser, izdelovalec inštrumentov in pedagog,
je zapisal (b. l.), da morajo otroci umetnost spoznati aktivno, kot del svojih te-
meljnih bivanjskih izkušenj. Ob branju literature, poslušanju glasbe, gledanju
filmov, predstav in likovnih del morajo sami izkusiti veselje, žalost in bolečino
ter jih deliti z drugimi. Ni toliko pomembno znanje o umetnosti, zapiše Kus,
kot aktivno doživetje ustvarjalne »pretresenosti,« ki jim bo dalo neprecen-
ljivo življenjsko popotnico, ne glede na to, ali bodo sami postali umetniki ali
ne. Da lahko to moč umetnosti udejanjimo v vrtcih in šolah, moramo otroke
izpostaviti vrhunski poklicni (ne zgolj ljubiteljski) umetnosti.
V tem kontekstu bi veljalo izpostaviti dve vzgojno-izobraževalni ustanovi,
ki skrbita za stalno prisotnost kulturno-umetniških dejavnosti v šolskih pro-
91
