Page 92 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 92
na Podgornik, Jana Kalin in Katja Jeznik
storih. Prva je II. gimnazija Maribor, ki je s svojimi kulturnimi dejavnostmi po-
stala eden izmed kulturnih centrov v mariborskem okolju, saj na šoli izvajajo
različne dejavnosti s področja glasbe in literature, predvsem pa s področja
gledališke umetnosti. Vse prireditve in razstave so namenjene tudi prebival-
cem Maribora in širše. Za izvajanje kulturnih dejavnosti imajo temu name-
njeno gledališko dvorano z 200 sedeži, ki ustreza vsem profesionalnim po-
gojem (Lorenčič 2022, 31). Druga takšna ustanova pa je Dijaški dom Ivana
Cankarja v Ljubljani, ki v sodelovanju s KUD Pozitiv izvaja veliko zanimivih
projektov in delavnic s področja plesa, gledališča, publicistične dejavnosti,
videa ter spleta. V okviru njihovega sodelovanja poteka med drugim tudi te-
denski kulturni program Kreatorij v prostorih gledališke dvorane dijaškega
doma, kjer sodelujejo domače skupine in gostujoče skupine iz vse Slovenije
(Klajn in Pintarič 2022, str. 93). Na ta način ustvarjajo prostor za kreativno po-
vezovanje in sodelovanje z ljubiteljskimi ter s profesionalnimi gledališkimi
skupinami.
Sklep
Vzpostavljanje sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ter
posamezniki in ustanovami iz skupnosti zahteva načrtno povezovanje, vzpo-
stavljanje medsebojnega zaupanja in spodbujanje kulture medsebojnega
dialoga. Gre za sodelovanje različnih posameznikov in ustanov v enakovre-
dnem partnerstvu, ki oblikujejo zaupen odnos, v katerem si delijo vire, moč
in odgovornost pri doseganju skupnih ciljev (glej npr. Epstein 1995; Sheridan,
Napolitano in Swearer 2002; Gregorčič Mrvar idr. 2016).
Udeleženci fokusne skupine v naši raziskavi so poudarili, da jim je sode-
lovanje z umetniki in s kulturno-umetniškimi ustanovami vedno dalo novih
moči, motivov ter idej za naprej. Koordinatorji SKUM v šolah in vrtcih menijo,
da je vredno načrtovati cilje in dejavnosti skupaj z umetniki ter jih skupaj z
njimi realizirati, saj so rezultati nadpovprečni v smislu zadovoljstva in odprto-
sti učencev ter dijakov za nove vsebine in drugačnen način dela. Sodelovanje
v projektu SKUM po njihovem mnenju bogati tako učitelje in vzgojitelje kot
tudi otroke, učence in dijake, saj omogoča nove izkušnje in nova znanja ter
širše razmišljanje, tako znotraj šole oziroma vrtca kot v povezavi z umetniki in
drugimi kulturnimi ustanovami. Rezultate svojega dela so vrtci in šole pred-
stavili širši javnosti, ta je bila nagovorjena s strani otrok, učencev in dijakov
skozi umetnost. Otroci in mladostniki so v javnost vstopili kot ustvarjalci in
imeli priložnost biti aktivni del skupnosti, kar je, kot zapiše Biesta (2017 v Kro-
flič 2018), eden od ciljev subjektifikacije. Projekt SKUM pa jih je še bolj povezal
pri iskanju novih idej in izzivov.
92
storih. Prva je II. gimnazija Maribor, ki je s svojimi kulturnimi dejavnostmi po-
stala eden izmed kulturnih centrov v mariborskem okolju, saj na šoli izvajajo
različne dejavnosti s področja glasbe in literature, predvsem pa s področja
gledališke umetnosti. Vse prireditve in razstave so namenjene tudi prebival-
cem Maribora in širše. Za izvajanje kulturnih dejavnosti imajo temu name-
njeno gledališko dvorano z 200 sedeži, ki ustreza vsem profesionalnim po-
gojem (Lorenčič 2022, 31). Druga takšna ustanova pa je Dijaški dom Ivana
Cankarja v Ljubljani, ki v sodelovanju s KUD Pozitiv izvaja veliko zanimivih
projektov in delavnic s področja plesa, gledališča, publicistične dejavnosti,
videa ter spleta. V okviru njihovega sodelovanja poteka med drugim tudi te-
denski kulturni program Kreatorij v prostorih gledališke dvorane dijaškega
doma, kjer sodelujejo domače skupine in gostujoče skupine iz vse Slovenije
(Klajn in Pintarič 2022, str. 93). Na ta način ustvarjajo prostor za kreativno po-
vezovanje in sodelovanje z ljubiteljskimi ter s profesionalnimi gledališkimi
skupinami.
Sklep
Vzpostavljanje sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ter
posamezniki in ustanovami iz skupnosti zahteva načrtno povezovanje, vzpo-
stavljanje medsebojnega zaupanja in spodbujanje kulture medsebojnega
dialoga. Gre za sodelovanje različnih posameznikov in ustanov v enakovre-
dnem partnerstvu, ki oblikujejo zaupen odnos, v katerem si delijo vire, moč
in odgovornost pri doseganju skupnih ciljev (glej npr. Epstein 1995; Sheridan,
Napolitano in Swearer 2002; Gregorčič Mrvar idr. 2016).
Udeleženci fokusne skupine v naši raziskavi so poudarili, da jim je sode-
lovanje z umetniki in s kulturno-umetniškimi ustanovami vedno dalo novih
moči, motivov ter idej za naprej. Koordinatorji SKUM v šolah in vrtcih menijo,
da je vredno načrtovati cilje in dejavnosti skupaj z umetniki ter jih skupaj z
njimi realizirati, saj so rezultati nadpovprečni v smislu zadovoljstva in odprto-
sti učencev ter dijakov za nove vsebine in drugačnen način dela. Sodelovanje
v projektu SKUM po njihovem mnenju bogati tako učitelje in vzgojitelje kot
tudi otroke, učence in dijake, saj omogoča nove izkušnje in nova znanja ter
širše razmišljanje, tako znotraj šole oziroma vrtca kot v povezavi z umetniki in
drugimi kulturnimi ustanovami. Rezultate svojega dela so vrtci in šole pred-
stavili širši javnosti, ta je bila nagovorjena s strani otrok, učencev in dijakov
skozi umetnost. Otroci in mladostniki so v javnost vstopili kot ustvarjalci in
imeli priložnost biti aktivni del skupnosti, kar je, kot zapiše Biesta (2017 v Kro-
flič 2018), eden od ciljev subjektifikacije. Projekt SKUM pa jih je še bolj povezal
pri iskanju novih idej in izzivov.
92
