Page 246 - LanGuide Project: Research and Professional Insights
P. 246
zetki v slovenščini
namene (angl. English for academic purposes – e a p) ali angleščina za po-
klicne namene (angl. English for occupational purposes – e op). Strokovna
angleščina se je torej uveljavila kot pomemben del osrednje metodologije
poučevanja angleščine kot tujega ali drugega jezika, pri tem pa pokriva
poučevanje strokovnih prvin tujega jezika, ki so pomembne za profesi-
onalna področja dela in poučevanja. Obdeluje namreč specializirane vse-
bine z različnih strokovnih in delovnih področij, ki so nove za učence, štu-
dente in druge učeče se, ohranja pa metodologijo, ki zagotavlja metodolo-
ško ustrezno poučevanje jezikov. Pri poučevanju tujih jezikov je posebnost,
da je metodologija vedno zelo pomembna, ne glede na pristope, postopke,
strategije, naloge, uporabljena orodja, opremo, vprašanja, ki se lahko po-
javijo glede na ponujene možne rešitve, glede na zasledovane cilje in inte-
rakcijo med akterji. Kot smo opisali v 2. razdelku s pregledom strokovne
literature, področja jezikovnih spretnosti, ki jih predvideva didaktika tujih
jezikov, na začetku razvoja strokovne angleščine niso bila pomembna za
strokovno angleščino. Z razvojem tega področja pa so vključili jezikovne
spretnosti, primerne komunikacijski dobi, ki obsegajo tudi kulturološke
vsebine, in predvidevamo, da bo v bodoče to postala 5. spretnost, ki jo bo
treba ustrezno razvrstiti ob bok ostalim jezikovnim spretnostim.
Drugi cilj, ki mu sledi to poglavje, je razmisliti o mestu, ki ga ima kultu-
rološki element med že klasificiranimi jezikovnimi spretnostmi, zlasti na
področju strokovne angleščine, vendar izraziteje v konkretnem primeru
vaj, ustvarjenih za mobilno aplikacijo LanGuide. Ne glede na jezik, ki ga
obravnavamo, se danes vsi sodobni pristopi poučevanja jezikov strinjajo,
da moramo, poleg dveh receptivnih veščin in drugih dveh produktivnih
veščin, kot temeljni del obvladovanja posameznega tujega jezika vključiti
tudi kulturne vpoglede. To poglavje namreč podrobno opiše in popiše, da
je lahko sama narava kulturoloških vsebin, ki jo je treba vključiti v diskurz,
predmet polemik.
Tretji cilj poglavja je usmerjen v računalniško podprto učenje jezikov in
podvejo – učenje jezikov s pomočjo mobilnih naprav ter povezavo le-tega
s strokovno angleščino. Dandanes, ko so številni vidiki naših vsakdanjih
rutin postali močno digitalizirani, je računalniško podprto učenje jezikov
(c all) vse bolj razširjeno. V zadnjem času je takšno učenje na voljo še ve-
čjemu številu učečih se iz različnih držav, kar študentom s precej različnim
kulturnim ozadjem omogoča, da se povežejo in sodelujejo v skupnih in po-
dobnih učnih pristopih. Hkrati je oblikovanje kurikuluma in učnega načrta
lahko ročno, a vse bolj temelji na tehnologiji. Računalniško podprto učenje
jezikov je namreč zelo pogosto del načrtovanja in izvajanja pouka tujega je-
246
namene (angl. English for academic purposes – e a p) ali angleščina za po-
klicne namene (angl. English for occupational purposes – e op). Strokovna
angleščina se je torej uveljavila kot pomemben del osrednje metodologije
poučevanja angleščine kot tujega ali drugega jezika, pri tem pa pokriva
poučevanje strokovnih prvin tujega jezika, ki so pomembne za profesi-
onalna področja dela in poučevanja. Obdeluje namreč specializirane vse-
bine z različnih strokovnih in delovnih področij, ki so nove za učence, štu-
dente in druge učeče se, ohranja pa metodologijo, ki zagotavlja metodolo-
ško ustrezno poučevanje jezikov. Pri poučevanju tujih jezikov je posebnost,
da je metodologija vedno zelo pomembna, ne glede na pristope, postopke,
strategije, naloge, uporabljena orodja, opremo, vprašanja, ki se lahko po-
javijo glede na ponujene možne rešitve, glede na zasledovane cilje in inte-
rakcijo med akterji. Kot smo opisali v 2. razdelku s pregledom strokovne
literature, področja jezikovnih spretnosti, ki jih predvideva didaktika tujih
jezikov, na začetku razvoja strokovne angleščine niso bila pomembna za
strokovno angleščino. Z razvojem tega področja pa so vključili jezikovne
spretnosti, primerne komunikacijski dobi, ki obsegajo tudi kulturološke
vsebine, in predvidevamo, da bo v bodoče to postala 5. spretnost, ki jo bo
treba ustrezno razvrstiti ob bok ostalim jezikovnim spretnostim.
Drugi cilj, ki mu sledi to poglavje, je razmisliti o mestu, ki ga ima kultu-
rološki element med že klasificiranimi jezikovnimi spretnostmi, zlasti na
področju strokovne angleščine, vendar izraziteje v konkretnem primeru
vaj, ustvarjenih za mobilno aplikacijo LanGuide. Ne glede na jezik, ki ga
obravnavamo, se danes vsi sodobni pristopi poučevanja jezikov strinjajo,
da moramo, poleg dveh receptivnih veščin in drugih dveh produktivnih
veščin, kot temeljni del obvladovanja posameznega tujega jezika vključiti
tudi kulturne vpoglede. To poglavje namreč podrobno opiše in popiše, da
je lahko sama narava kulturoloških vsebin, ki jo je treba vključiti v diskurz,
predmet polemik.
Tretji cilj poglavja je usmerjen v računalniško podprto učenje jezikov in
podvejo – učenje jezikov s pomočjo mobilnih naprav ter povezavo le-tega
s strokovno angleščino. Dandanes, ko so številni vidiki naših vsakdanjih
rutin postali močno digitalizirani, je računalniško podprto učenje jezikov
(c all) vse bolj razširjeno. V zadnjem času je takšno učenje na voljo še ve-
čjemu številu učečih se iz različnih držav, kar študentom s precej različnim
kulturnim ozadjem omogoča, da se povežejo in sodelujejo v skupnih in po-
dobnih učnih pristopih. Hkrati je oblikovanje kurikuluma in učnega načrta
lahko ročno, a vse bolj temelji na tehnologiji. Računalniško podprto učenje
jezikov je namreč zelo pogosto del načrtovanja in izvajanja pouka tujega je-
246
