Page 254 - LanGuide Project: Research and Professional Insights
P. 254
zetki v slovenščini
situacije (angl. target situation analysis – t s a). Na podlagi tega pristopa
morajo razvijalci tečajev opredeliti prednostne jezikovne naloge za učenje
e s p, pri tem pa upoštevati potrebe, vrzeli in želje glede pridobivanja jezi-
kovnih veščin, situacije poučevanja/učenja in funkcije ali dejavnosti, ki jih
mora izvajati učenec. Potrebe se nanašajo na (jezikovne) spretnosti in zna-
nja, ki naj bi jih imeli učenci, da bi lahko delovali v ciljni situaciji. Vrzeli
pomenijo razliko med tem, kar učenci trenutno znajo ali zmorejo upove-
diti v tujem jeziku, in tem, kar bodo morali vedeti ali se naučiti, da bodo
delovali v ciljni situaciji. Želje upoštevajo učenčeve poglede na to, kaj po-
trebujejo, da bi lahko krmarili skozi zapletene ciljne situacije. V primeru
tečajev LanGuide e sp za e ap in ei tp ta stopnja izdelave gradiv obsega tri
korake. V prvem koraku smo neposredno opazovali obnašanje učečih se v
ciljnih situacijah, v katerih uporabniki jezikov različnih kategorij uporab-
ljajo svoje jezikovne spretnosti za opravljanje vsakodnevnih nalog v aka-
demskem in/ali i t-kontekstu. Na Fakulteti za informatiko in digitalne teh-
nologije Univerze na Reki smo študente, učitelje in administrativno osebje
teden dni spremljali ter opazovali pri aktivnostih, interakcijah in sporazu-
mevalnih prizadevanjih. Nastal je nestrukturiran seznam učnih potreb. V
drugem koraku smo opravili neformalne razgovore s člani vseh treh skupin
učečih se, da smo dopolnili seznam, sestavljen v prejšnjem koraku, in tako
na seznam dodali nove potrebe ali odstranili nekatere odvečne potrebe. V
zadnjem koraku smo seznam analizirali in dokončali.
Rezultat analize potreb učencev je profil potreb, ki ga lahko štejemo za
najpomembnejši korak v procesu razvoja učnega načrta, saj postavlja jasen
standard, ki vpliva na vse prihodnje odločitve. Profil vključuje več ključnih
kategorij, ki so opisane glede na učence in njihove potrebe, učni kontekst
ter učne rezultate. Te kategorije se nanašajo na udeležence, domeno, oko-
lje, interakcijo, sporazumevalni medij in kanal komunikacije, ciljne ravni
jezikovnega znanja ter sporazumevalne dogodke.
Ciljna publika so študenti, učitelji in administrativno osebje, ki sodelu-
jejo v programu mobilnosti Erasmus in uporabljajo angleški jezik za ko-
munikacijo v akademskem kontekstu na terciarni ravni ali za interakcijo
z drugimi govorci angleškega jezika v okviru diskurza, povezanega z i t.
Strokovni področji, znotraj katerih naj bi učeči se delovali v angleškem
jeziku, sta e a p in e i t p. Pristopi so prilagojeni mobilnemu učenju. Ker
pričakujemo, da bodo vse tri kategorije učečih se uporabljale aplikacijo
za samostojno učenje, brez neposredne interakcije z drugimi udeleženci
v komunikacijskem procesu, so interakcijski vzorci omejeni le na interak-
cijo s programsko opremo: od učenca do programske opreme in od program-
254
situacije (angl. target situation analysis – t s a). Na podlagi tega pristopa
morajo razvijalci tečajev opredeliti prednostne jezikovne naloge za učenje
e s p, pri tem pa upoštevati potrebe, vrzeli in želje glede pridobivanja jezi-
kovnih veščin, situacije poučevanja/učenja in funkcije ali dejavnosti, ki jih
mora izvajati učenec. Potrebe se nanašajo na (jezikovne) spretnosti in zna-
nja, ki naj bi jih imeli učenci, da bi lahko delovali v ciljni situaciji. Vrzeli
pomenijo razliko med tem, kar učenci trenutno znajo ali zmorejo upove-
diti v tujem jeziku, in tem, kar bodo morali vedeti ali se naučiti, da bodo
delovali v ciljni situaciji. Želje upoštevajo učenčeve poglede na to, kaj po-
trebujejo, da bi lahko krmarili skozi zapletene ciljne situacije. V primeru
tečajev LanGuide e sp za e ap in ei tp ta stopnja izdelave gradiv obsega tri
korake. V prvem koraku smo neposredno opazovali obnašanje učečih se v
ciljnih situacijah, v katerih uporabniki jezikov različnih kategorij uporab-
ljajo svoje jezikovne spretnosti za opravljanje vsakodnevnih nalog v aka-
demskem in/ali i t-kontekstu. Na Fakulteti za informatiko in digitalne teh-
nologije Univerze na Reki smo študente, učitelje in administrativno osebje
teden dni spremljali ter opazovali pri aktivnostih, interakcijah in sporazu-
mevalnih prizadevanjih. Nastal je nestrukturiran seznam učnih potreb. V
drugem koraku smo opravili neformalne razgovore s člani vseh treh skupin
učečih se, da smo dopolnili seznam, sestavljen v prejšnjem koraku, in tako
na seznam dodali nove potrebe ali odstranili nekatere odvečne potrebe. V
zadnjem koraku smo seznam analizirali in dokončali.
Rezultat analize potreb učencev je profil potreb, ki ga lahko štejemo za
najpomembnejši korak v procesu razvoja učnega načrta, saj postavlja jasen
standard, ki vpliva na vse prihodnje odločitve. Profil vključuje več ključnih
kategorij, ki so opisane glede na učence in njihove potrebe, učni kontekst
ter učne rezultate. Te kategorije se nanašajo na udeležence, domeno, oko-
lje, interakcijo, sporazumevalni medij in kanal komunikacije, ciljne ravni
jezikovnega znanja ter sporazumevalne dogodke.
Ciljna publika so študenti, učitelji in administrativno osebje, ki sodelu-
jejo v programu mobilnosti Erasmus in uporabljajo angleški jezik za ko-
munikacijo v akademskem kontekstu na terciarni ravni ali za interakcijo
z drugimi govorci angleškega jezika v okviru diskurza, povezanega z i t.
Strokovni področji, znotraj katerih naj bi učeči se delovali v angleškem
jeziku, sta e a p in e i t p. Pristopi so prilagojeni mobilnemu učenju. Ker
pričakujemo, da bodo vse tri kategorije učečih se uporabljale aplikacijo
za samostojno učenje, brez neposredne interakcije z drugimi udeleženci
v komunikacijskem procesu, so interakcijski vzorci omejeni le na interak-
cijo s programsko opremo: od učenca do programske opreme in od program-
254
