Page 100 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 100
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
da boš tudi zares »viden« in da boš imel vpliv. Tudi družbena določenost
posameznika je navidezno manjša, saj imamo kljub majhni kupni moči na
voljo široko paleto izbiranja med cenovno dostopnejšimi artikli, ki nam
lahko pričarajo občutek, da smo v trendu, modni in sami svoje sreče ter
modnosti kovači. Ta tip diskurza lahko v obilni meri zasledimo tudi v me-
dijih, ki posameznike nagovarjajo, da lahko postanejo vse, a na bistveno
dostopnejši način. Ker se ekonomska stratificiranost krepko ohranja, ker
so posamezniki v veliki meri obsojeni na ekonomsko deprivilegiranost, se
je pojavilo pozitivno mišljenje v stilu: ni pomembno (koliko) imamo, po-
membno je, kakšen odnos vzpostavimo do tega, kar imamo in kar lahko
postanemo. Modne korporacije s cenovno dostopnejšimi dobrinami uspe-
šno asistirajo, da lahko »postanemo«, kar koli želimo.
Artikle domnevno visoke mode producirajo tudi znamke množične pro-
izvodnje, s tem pa ti artikli izgubljajo ekskluzivnost, izgubljajo funkcijo
»ograj«, oz. funkcijo vzpostavljanja in izkazovanja distinktivnosti. To ne
velja zgolj za visoko modo, ampak za vsakovrstna oblačila, katerih namen
je bil lahko pred nekaj desetletji izpostavljanje specifičnosti oz. grajenje do-
ločene skupinske identitete (denimo subkulture). Dogajajo se tudi obratni
procesi, ko modne korporacije na tržišče ponujajo izdelke ali podobe, ki
so bile nekoč »rezervirane« za pripadnike določene subkulture. Izpostavi-
li bomo primer raztrganih hlač, ki so nekoč veljale za rockerski/metalski
stil, ter skušali preko njih premisliti paradigmatične in sintagmatične po-
sledice⁴⁷ tovrstnega bledenja pomenov specifičnih oblačil. Če se zatečemo v
terminologijo De Saussura (1997), bi lahko denimo ugotovili, da se je obseg
modnih paradigmatskih izbir razširil oz. spremenil. Danes so tudi strgane
hlače enota, ki jo lahko izberemo med različnimi paradigmatskimi enotami
– hlačami – in vključimo v sintagmatsko kombinacijo oblačil, pa bo delovala
modno. Obseg oblačil, ki veljajo za modna oz. jih je možno nositi na moden
način, se je torej razširil. Ali ima to kakšne posledice za razumevanje teh
oblačil? Kaj ta oblačila pomenijo v okviru možnega izbora drugih oblačil
iste paradigme, denimo hlač? John Fiske pri predstavljanju primerov para-
digm navede nekaj zgledov in pojasni tvorjenje pomena na paradigmatski
osi (2005, 71): »Drugi zgledi paradigm so: način spreminjanja posnetka na
⁴⁷ Za raziskovanje kulture kot sistema lahko uporabimo De Saussurov pristop razumevanja
in raziskovanja skozi relacijske termine. Sistem deluje na podlagi dveh vrst odnosov: sinta-
gmatskih (pomeni, ki obstajajo v določenem časovnem trenutku, npr. besede v specifičnem
nizu, ki tvorijo stavek) in paradigmatskih (pomeni, ki se lahko uporabijo za spremembo že
obstoječih pomenov, npr. zamenjava ene besede v stavku z drugo) (Gruić 2018, 77). Natanč-
neje o jeziku kot sistemu v De Saussure (1997).
100
da boš tudi zares »viden« in da boš imel vpliv. Tudi družbena določenost
posameznika je navidezno manjša, saj imamo kljub majhni kupni moči na
voljo široko paleto izbiranja med cenovno dostopnejšimi artikli, ki nam
lahko pričarajo občutek, da smo v trendu, modni in sami svoje sreče ter
modnosti kovači. Ta tip diskurza lahko v obilni meri zasledimo tudi v me-
dijih, ki posameznike nagovarjajo, da lahko postanejo vse, a na bistveno
dostopnejši način. Ker se ekonomska stratificiranost krepko ohranja, ker
so posamezniki v veliki meri obsojeni na ekonomsko deprivilegiranost, se
je pojavilo pozitivno mišljenje v stilu: ni pomembno (koliko) imamo, po-
membno je, kakšen odnos vzpostavimo do tega, kar imamo in kar lahko
postanemo. Modne korporacije s cenovno dostopnejšimi dobrinami uspe-
šno asistirajo, da lahko »postanemo«, kar koli želimo.
Artikle domnevno visoke mode producirajo tudi znamke množične pro-
izvodnje, s tem pa ti artikli izgubljajo ekskluzivnost, izgubljajo funkcijo
»ograj«, oz. funkcijo vzpostavljanja in izkazovanja distinktivnosti. To ne
velja zgolj za visoko modo, ampak za vsakovrstna oblačila, katerih namen
je bil lahko pred nekaj desetletji izpostavljanje specifičnosti oz. grajenje do-
ločene skupinske identitete (denimo subkulture). Dogajajo se tudi obratni
procesi, ko modne korporacije na tržišče ponujajo izdelke ali podobe, ki
so bile nekoč »rezervirane« za pripadnike določene subkulture. Izpostavi-
li bomo primer raztrganih hlač, ki so nekoč veljale za rockerski/metalski
stil, ter skušali preko njih premisliti paradigmatične in sintagmatične po-
sledice⁴⁷ tovrstnega bledenja pomenov specifičnih oblačil. Če se zatečemo v
terminologijo De Saussura (1997), bi lahko denimo ugotovili, da se je obseg
modnih paradigmatskih izbir razširil oz. spremenil. Danes so tudi strgane
hlače enota, ki jo lahko izberemo med različnimi paradigmatskimi enotami
– hlačami – in vključimo v sintagmatsko kombinacijo oblačil, pa bo delovala
modno. Obseg oblačil, ki veljajo za modna oz. jih je možno nositi na moden
način, se je torej razširil. Ali ima to kakšne posledice za razumevanje teh
oblačil? Kaj ta oblačila pomenijo v okviru možnega izbora drugih oblačil
iste paradigme, denimo hlač? John Fiske pri predstavljanju primerov para-
digm navede nekaj zgledov in pojasni tvorjenje pomena na paradigmatski
osi (2005, 71): »Drugi zgledi paradigm so: način spreminjanja posnetka na
⁴⁷ Za raziskovanje kulture kot sistema lahko uporabimo De Saussurov pristop razumevanja
in raziskovanja skozi relacijske termine. Sistem deluje na podlagi dveh vrst odnosov: sinta-
gmatskih (pomeni, ki obstajajo v določenem časovnem trenutku, npr. besede v specifičnem
nizu, ki tvorijo stavek) in paradigmatskih (pomeni, ki se lahko uporabijo za spremembo že
obstoječih pomenov, npr. zamenjava ene besede v stavku z drugo) (Gruić 2018, 77). Natanč-
neje o jeziku kot sistemu v De Saussure (1997).
100
