Page 101 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 101
Ko raztrgane hlače niso več raztrgane, ampak modne
televiziji – rez, pojemanje, zbledenje, izbrisevanje itd.; pokrivala – klobuk,
kapa, baretka, kavbojski klobuk itd.; slog stolov, s katerimi si opremimo
dnevno sobo; vrsta avta, ki ga vozimo; barva, s katero si prebarvamo vho-
dna vrata. Vsi ti vključujejo paradigmatske odločitve in pomen enote, ki jo
izberemo, je precej določen s pomeni enot, ki jih nismo izbrali. To lahko
povzamemo z izrekom: ›tam, kjer je izbira, tam je pomen in pomen tiste-
ga, kar je bilo izbrano, je določen s pomenom tistega, kar ni bilo izbrano‹.«
Če se torej osredotočimo na individualno raven, na posameznika in njego-
ve izbire, lahko kot nekakšno izhodišče vzamemo garderobo. Organizaci-
jo garderobe je težko generalno strukturirati, vseeno pa je jasno, da lahko
garderobo vzpostavimo znotraj tistih sistemov oblačenja, ki strukturirajo
sintagmatske izbire: hlače, suknjiči, srajce. Iz pravkar naštetega tudi izhaja,
da za vsako od teh sintagmatskih enot obstaja množica paradigmatskih iz-
bir: svilena srajca, bombažna srajca, enobarvna srajca, večbarvna srajca . . .
(Gruić 2018, 83–84).⁴⁸
Poudarili smo, da je vse več dobrin modnih, da so tudi nekoč raztrgane
subkulturne hlače lahko in tudi so modna dobrina. Če torej tovrstna obla-
čila izgubljajo distinktivnost in pomen, ki je določen s pomenom tistega,
kar ni bilo izbrano, če raztrgane hlače v resnici niso več »raztrgane«, am-
pak so »modne«, ali to potemtakem pomeni, da postajajo raztrgane hlače
skorajda »neuporabne« v simbolnem smislu komuniciranja in samopozici-
oniranja v rockersko identiteto? Menimo, da so vse dobrine še vedno ko-
munikacijsko uporabne, sam pomen in usodnost paradigmatskih izbir pa
sta morda manjša. Ob tem sicer ne velja pozabiti, da gre tudi za struktur-
ne odnose med kosi oblačil, izpostavljamo, skratka, pomen in medseboj-
ne odnose na sintagmatski ravni. Raztrgane hlače so v obdobju, ko so bile
takšne hlače »rockerska« oprava, vplivale tudi na vrednost oz. pomen dru-
gih hkrati nošenih kosov oblačil, kar pomeni da je lahko posameznik ob
raztrganih hlačah nosil tudi kakšen »šminkerski« kos oblačila, toda to ni
nujno omajalo »celostne podobe« rockerja. Raztrgane hlače so v tem pri-
meru, strukturno gledano, vplivale tudi na pomen drugih kosov oblačil.
Določile so »točko berljivosti« oz. naslovnika opozorile, da mora majico s
potiskom Miki miške razkodirati na specifičen, alternativni način. Druga-
če rečeno, subkulturno rockersko modo si lahko vzpostavljal, recimo, na
vsaj dva (nam znana) načina: bodisi si za potrebe utemeljevanja rockerske
⁴⁸ Ana Gruić v besedilu »Uvod u semiotiku mode: osnovna teorijska polazišta« (2018, 73–90)
na celovit način predstavi različne lingvistične oz. semiotične vidike komuniciranja, speci-
fično pa se seveda usmeri zlasti v semiotiko mode.
101
televiziji – rez, pojemanje, zbledenje, izbrisevanje itd.; pokrivala – klobuk,
kapa, baretka, kavbojski klobuk itd.; slog stolov, s katerimi si opremimo
dnevno sobo; vrsta avta, ki ga vozimo; barva, s katero si prebarvamo vho-
dna vrata. Vsi ti vključujejo paradigmatske odločitve in pomen enote, ki jo
izberemo, je precej določen s pomeni enot, ki jih nismo izbrali. To lahko
povzamemo z izrekom: ›tam, kjer je izbira, tam je pomen in pomen tiste-
ga, kar je bilo izbrano, je določen s pomenom tistega, kar ni bilo izbrano‹.«
Če se torej osredotočimo na individualno raven, na posameznika in njego-
ve izbire, lahko kot nekakšno izhodišče vzamemo garderobo. Organizaci-
jo garderobe je težko generalno strukturirati, vseeno pa je jasno, da lahko
garderobo vzpostavimo znotraj tistih sistemov oblačenja, ki strukturirajo
sintagmatske izbire: hlače, suknjiči, srajce. Iz pravkar naštetega tudi izhaja,
da za vsako od teh sintagmatskih enot obstaja množica paradigmatskih iz-
bir: svilena srajca, bombažna srajca, enobarvna srajca, večbarvna srajca . . .
(Gruić 2018, 83–84).⁴⁸
Poudarili smo, da je vse več dobrin modnih, da so tudi nekoč raztrgane
subkulturne hlače lahko in tudi so modna dobrina. Če torej tovrstna obla-
čila izgubljajo distinktivnost in pomen, ki je določen s pomenom tistega,
kar ni bilo izbrano, če raztrgane hlače v resnici niso več »raztrgane«, am-
pak so »modne«, ali to potemtakem pomeni, da postajajo raztrgane hlače
skorajda »neuporabne« v simbolnem smislu komuniciranja in samopozici-
oniranja v rockersko identiteto? Menimo, da so vse dobrine še vedno ko-
munikacijsko uporabne, sam pomen in usodnost paradigmatskih izbir pa
sta morda manjša. Ob tem sicer ne velja pozabiti, da gre tudi za struktur-
ne odnose med kosi oblačil, izpostavljamo, skratka, pomen in medseboj-
ne odnose na sintagmatski ravni. Raztrgane hlače so v obdobju, ko so bile
takšne hlače »rockerska« oprava, vplivale tudi na vrednost oz. pomen dru-
gih hkrati nošenih kosov oblačil, kar pomeni da je lahko posameznik ob
raztrganih hlačah nosil tudi kakšen »šminkerski« kos oblačila, toda to ni
nujno omajalo »celostne podobe« rockerja. Raztrgane hlače so v tem pri-
meru, strukturno gledano, vplivale tudi na pomen drugih kosov oblačil.
Določile so »točko berljivosti« oz. naslovnika opozorile, da mora majico s
potiskom Miki miške razkodirati na specifičen, alternativni način. Druga-
če rečeno, subkulturno rockersko modo si lahko vzpostavljal, recimo, na
vsaj dva (nam znana) načina: bodisi si za potrebe utemeljevanja rockerske
⁴⁸ Ana Gruić v besedilu »Uvod u semiotiku mode: osnovna teorijska polazišta« (2018, 73–90)
na celovit način predstavi različne lingvistične oz. semiotične vidike komuniciranja, speci-
fično pa se seveda usmeri zlasti v semiotiko mode.
101
