Page 102 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 102
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
podobe znotraj sintagmatske kombinatorike izbiral preverjene in konven-
cionalno določene rockerske kose oblačil bodisi si kršil rockersko konven-
cijo ter ob strganih hlačah navlekel še nek ekscesno nerockerski oblačilni
kos, ki pa je moral biti dovolj »neverjeten« ali »odštekan«, da ga prejemniki
niso prevedli/interpretirali kot kršenja konvencionalne rockerske oprave
ampak kot svojevrstno personalizirano oz. stilizirano verzijo konvencio-
nalne rockerske identitete bodisi kot kritiko tega »odštekanega« kosa. Ker
nobena subkultura ni uniformna druščina in ker pripadniki take skupine
nimajo identičnih izkušenj ali motivacij, lahko v tem primeru seveda pride
do različnega branja in interpretiranja, skratka do komunikacijskih nespo-
razumov.
S strganimi hlačami lahko odlično kombiniramo in s tem hkrati redefini-
ramo tudi klasični suknjič. Navedeni primeri pomenske redefinicije oblačil
pokažejo, da oblačila nimajo v sebi nobenih pomenov, ampak so dejansko
oprema v družbeni interakciji, ki jo lahko uporabljamo na raznolike nači-
ne. Ko torej zapišemo, da lahko oblačila kombiniramo na raznolike nači-
ne, to dejansko pomeni, da lahko tudi nenehno redefiniramo njihove po-
mene v strukturi odnosov med kosi oblačil. Prav tako se na ravni sintag-
matskih kombinacij počasi spreminjajo tudi konvencije, ki določajo, kakšni
kosi oblačil in kakšne barvne kombinacije veljajo za primerne in kakšni za
neprimerne.
Tudi konvencije in navodila, »kako kombinirati, da ne boš strašilo« (pri-
mer je kombiniranje živo roza in živo rdeče barve na dveh različnih kosih
oblačil), so, skratka, le konvencije, dogovori med pripadniki določene kul-
ture, to pa pomeni, da je tudi nabor ustreznih kombinacij le začasen in
načeloma obsojen na spremembe. Konvencije in z njimi povezane podobe
ustreznosti izgledajo statično (da se torej ne spreminjajo) le zato, ker jih
(po)gledamo v določenem časovno zamejenem trenutku.
Avtor pričujočega besedila je poleti 2019 med pregledovanjem artiklov
na oddelku moške konfekcije uveljavljene trgovine z množično modo (h &
m) naletel na majice, opremljene s podobo Kurta Cobaina, pevca in kitari-
sta pred dobrima dvema desetletjema popularne rock skupine Nirvana. Na
majici je podoba – potisk pevca (do ramen) in napis Cobain. Artikel sam na
sebi ne ponuja osnovne »identitetne« informacije, da gre za skupino Nirva-
na. Kakšni so bili motivi korporacije za izdelavo takšne majice, lahko samo
ugibamo. Lahko si pomagamo z nekaterimi kontekstualnimi informacija-
mi, za katere pa nismo prepričani, ali so relevantne in če so sploh kakšno
pojasnilo: v času ponudbe majice v trgovini (2019) je minevalo 25 let od
smrti Cobaina, pevca in frontmana glasbene skupine, ki je postala globalni
102
podobe znotraj sintagmatske kombinatorike izbiral preverjene in konven-
cionalno določene rockerske kose oblačil bodisi si kršil rockersko konven-
cijo ter ob strganih hlačah navlekel še nek ekscesno nerockerski oblačilni
kos, ki pa je moral biti dovolj »neverjeten« ali »odštekan«, da ga prejemniki
niso prevedli/interpretirali kot kršenja konvencionalne rockerske oprave
ampak kot svojevrstno personalizirano oz. stilizirano verzijo konvencio-
nalne rockerske identitete bodisi kot kritiko tega »odštekanega« kosa. Ker
nobena subkultura ni uniformna druščina in ker pripadniki take skupine
nimajo identičnih izkušenj ali motivacij, lahko v tem primeru seveda pride
do različnega branja in interpretiranja, skratka do komunikacijskih nespo-
razumov.
S strganimi hlačami lahko odlično kombiniramo in s tem hkrati redefini-
ramo tudi klasični suknjič. Navedeni primeri pomenske redefinicije oblačil
pokažejo, da oblačila nimajo v sebi nobenih pomenov, ampak so dejansko
oprema v družbeni interakciji, ki jo lahko uporabljamo na raznolike nači-
ne. Ko torej zapišemo, da lahko oblačila kombiniramo na raznolike nači-
ne, to dejansko pomeni, da lahko tudi nenehno redefiniramo njihove po-
mene v strukturi odnosov med kosi oblačil. Prav tako se na ravni sintag-
matskih kombinacij počasi spreminjajo tudi konvencije, ki določajo, kakšni
kosi oblačil in kakšne barvne kombinacije veljajo za primerne in kakšni za
neprimerne.
Tudi konvencije in navodila, »kako kombinirati, da ne boš strašilo« (pri-
mer je kombiniranje živo roza in živo rdeče barve na dveh različnih kosih
oblačil), so, skratka, le konvencije, dogovori med pripadniki določene kul-
ture, to pa pomeni, da je tudi nabor ustreznih kombinacij le začasen in
načeloma obsojen na spremembe. Konvencije in z njimi povezane podobe
ustreznosti izgledajo statično (da se torej ne spreminjajo) le zato, ker jih
(po)gledamo v določenem časovno zamejenem trenutku.
Avtor pričujočega besedila je poleti 2019 med pregledovanjem artiklov
na oddelku moške konfekcije uveljavljene trgovine z množično modo (h &
m) naletel na majice, opremljene s podobo Kurta Cobaina, pevca in kitari-
sta pred dobrima dvema desetletjema popularne rock skupine Nirvana. Na
majici je podoba – potisk pevca (do ramen) in napis Cobain. Artikel sam na
sebi ne ponuja osnovne »identitetne« informacije, da gre za skupino Nirva-
na. Kakšni so bili motivi korporacije za izdelavo takšne majice, lahko samo
ugibamo. Lahko si pomagamo z nekaterimi kontekstualnimi informacija-
mi, za katere pa nismo prepričani, ali so relevantne in če so sploh kakšno
pojasnilo: v času ponudbe majice v trgovini (2019) je minevalo 25 let od
smrti Cobaina, pevca in frontmana glasbene skupine, ki je postala globalni
102
