Page 107 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 107
Ko raztrgane hlače niso več raztrgane, ampak modne
specifičnih pomenskih sistemov k manj jasno diferenciranim stilskim sku-
pinam, ki jih je težko jasno kategorizirati, so fluidne in niso nujno vedno
jasno ločene in pomensko fiksirane. [. . .] Vsi so si zelo podobni kot potro-
šniki in nabor trgovin, kjer intervjuvani srednješolci kupujejo, je zelo uni-
formen: Berschka, Pull and Bear, h & m, Zara, Desigual, New Yorker, Jack
and Jones, Tom Taylor, Top shop, G-star, Obsession, Stradivarius itd., če-
prav se nekateri demonstrativno izogibajo New Yorkerja in Tally Weilla . . .«
Želeli bi pokomentirati zadnjo ugotovitev glede »demonstrativnega izo-
gibanja« nekaterim trgovinam, ki nemara kaže na spremenjeno »obreme-
njenost« mlajših generacij. Če so bili nekoč posamezniki bolj subkulturno,
glasbenostilsko jasno diferencirani (obleka utemeljuje šminkerja, rockerja,
darkerja, itd.), so sedanje mlajše generacije na ravni oblačenja stilno sicer
manj raznolike, diferencirajo pa se po nekih specifičnih okusih, ki posre-
dno kažejo na raznolike življenjskostilne pripadnosti. Gre za določene no-
ve distinkcije, ki so večinoma pogojene s posameznikovo motivacijo pripa-
dati določenim skupinam. Izpostavimo lahko, da interpretacija/komentar
v nadaljevanju v enaki meri razkriva tudi avtorja besedila, komentar to-
rej »empirično« nakazuje tudi dispozicije, motivacije, bolj ali manj zave-
stne razredne pripadnosti avtorja besedila. Avtor pričujočega besedila je
bil že mnogokrat v skorajda vseh zgoraj naštetih trgovinah. Težko empirič-
no preverim, ali je srajca iz Zare boljša kot tista iz New Yorkerja (avtor ima
srajce iz obeh trgovin), res pa je, da je celostni aranžma trgovin (postrežba
potrošnikov in zunanji oblačilni izgled prodajalcev, notranja oprema trgo-
vine) različen pa tudi cenovno so artikli različni. Primerljivi artikli so v Zari
dražji, kar pa nujno ne pomeni, da so vselej boljši/kvalitetnejši. Bolj ima-
mo vtis, da gre za dokaj nejasno distinktivnost/ konstruiranost kot bolj
»high« in kot bolj »low« scene, kar posledično vpliva na to, kakšen »razred«
potrošnikov privablja.⁵¹ Avtor pričujočega besedila se seveda zaveda, da je
lahko njegova izjava, »da ni razlike med trgovinami«, za nekatere zelo po-
menljiva. Skratka, avtorjevo »slepoto« za distinkcije med Zaro (h & m) in
⁵¹ Terensko raziskovanje in intervjuji med gejevsko populacijo v Beogradu so, denimo, poka-
zali, da obstaja raznovrstnost modnega izbora. Kljub temu pa med beograjskimi geji obstaja
velika popularnost omejenega števila blagovnih znamk, kar kaže na to, da znotraj modnega
izbora obstaja določena homogenost okusa, ki se kaže glede konkretnih izbir za blagovne
znamke, zlasti seveda tiste, ki so navzoče na srbskem tržišču. Med blagovnimi znamka-
mi so informatorji izpostavljali zlasti znamke Zara, Pull and Bear in Bershka, za katere se
med preučevano gejevsko populacijo uporablja izraz »sveta trojica gejevskih znamk«. Sicer
je popularna tudi blagovna znamka NewYorker, zlasti med srednješolci in študenti (Erdei
in Savić 2015, 809–810).
107
specifičnih pomenskih sistemov k manj jasno diferenciranim stilskim sku-
pinam, ki jih je težko jasno kategorizirati, so fluidne in niso nujno vedno
jasno ločene in pomensko fiksirane. [. . .] Vsi so si zelo podobni kot potro-
šniki in nabor trgovin, kjer intervjuvani srednješolci kupujejo, je zelo uni-
formen: Berschka, Pull and Bear, h & m, Zara, Desigual, New Yorker, Jack
and Jones, Tom Taylor, Top shop, G-star, Obsession, Stradivarius itd., če-
prav se nekateri demonstrativno izogibajo New Yorkerja in Tally Weilla . . .«
Želeli bi pokomentirati zadnjo ugotovitev glede »demonstrativnega izo-
gibanja« nekaterim trgovinam, ki nemara kaže na spremenjeno »obreme-
njenost« mlajših generacij. Če so bili nekoč posamezniki bolj subkulturno,
glasbenostilsko jasno diferencirani (obleka utemeljuje šminkerja, rockerja,
darkerja, itd.), so sedanje mlajše generacije na ravni oblačenja stilno sicer
manj raznolike, diferencirajo pa se po nekih specifičnih okusih, ki posre-
dno kažejo na raznolike življenjskostilne pripadnosti. Gre za določene no-
ve distinkcije, ki so večinoma pogojene s posameznikovo motivacijo pripa-
dati določenim skupinam. Izpostavimo lahko, da interpretacija/komentar
v nadaljevanju v enaki meri razkriva tudi avtorja besedila, komentar to-
rej »empirično« nakazuje tudi dispozicije, motivacije, bolj ali manj zave-
stne razredne pripadnosti avtorja besedila. Avtor pričujočega besedila je
bil že mnogokrat v skorajda vseh zgoraj naštetih trgovinah. Težko empirič-
no preverim, ali je srajca iz Zare boljša kot tista iz New Yorkerja (avtor ima
srajce iz obeh trgovin), res pa je, da je celostni aranžma trgovin (postrežba
potrošnikov in zunanji oblačilni izgled prodajalcev, notranja oprema trgo-
vine) različen pa tudi cenovno so artikli različni. Primerljivi artikli so v Zari
dražji, kar pa nujno ne pomeni, da so vselej boljši/kvalitetnejši. Bolj ima-
mo vtis, da gre za dokaj nejasno distinktivnost/ konstruiranost kot bolj
»high« in kot bolj »low« scene, kar posledično vpliva na to, kakšen »razred«
potrošnikov privablja.⁵¹ Avtor pričujočega besedila se seveda zaveda, da je
lahko njegova izjava, »da ni razlike med trgovinami«, za nekatere zelo po-
menljiva. Skratka, avtorjevo »slepoto« za distinkcije med Zaro (h & m) in
⁵¹ Terensko raziskovanje in intervjuji med gejevsko populacijo v Beogradu so, denimo, poka-
zali, da obstaja raznovrstnost modnega izbora. Kljub temu pa med beograjskimi geji obstaja
velika popularnost omejenega števila blagovnih znamk, kar kaže na to, da znotraj modnega
izbora obstaja določena homogenost okusa, ki se kaže glede konkretnih izbir za blagovne
znamke, zlasti seveda tiste, ki so navzoče na srbskem tržišču. Med blagovnimi znamka-
mi so informatorji izpostavljali zlasti znamke Zara, Pull and Bear in Bershka, za katere se
med preučevano gejevsko populacijo uporablja izraz »sveta trojica gejevskih znamk«. Sicer
je popularna tudi blagovna znamka NewYorker, zlasti med srednješolci in študenti (Erdei
in Savić 2015, 809–810).
107
