Page 121 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 121
Ko raztrgane hlače niso več raztrgane, ampak modne
majice so vsebinsko razdeljene na naslednje kategorije: Black Lives Matter,
Activism, Socialism, Revolution, Feminism, Environment, Thought Crimi-
nals, Philosophy, Slogans, Peace, Pride, Vote Labour, u k Politics (AllRiot
b. l.b)
Kot poudarjajo sami, je AllRiot več kot zgolj progresivna blagovna znam-
ka – je poziv k delovanju. Nekega dne bo alternativa postala norma. Idejno
svoje majice razumejo kot dejanje upora in protesta proti s potrošništvom
spodbujeni apatiji in utišanju idej. Spreminjanje lastne podobe lahko spre-
meni svet in posledično spreminjanje življenj. Blagovno znamko gradijo na
lokalnih, trajnostnih izhodiščih, pravični trgovini brez izkoriščanja, naku-
pi pa podpirajo lokalne skupnostne iniciative. Verjamejo, da bi vsak posa-
meznik moral biti glas, ne pa odmev (AllRiot b. l.a). Strinjamo se z njiho-
vim zapisom, da modna oblačila odražajo kulturo, v kateri živimo, da je
moda vidni in izstopajoč odraz ključnih značilnosti družbe (AllRiot b. l.a),
a je hkrati vprašljivo njihovo opozarjanje na pomen znamčenja in sloganov.
Kot že zapisano: preko udarnih sporočil sicer naredimo vidno, kar je bilo
pred tem zastrto, a se s takim delovanjem družba samodejno ne spremi-
nja. Majice tako parazitirajo na klasičnem performativnem obrazcu (reči =
storiti)⁶⁴ in skušajo kreirati vtis delovanja.
Majice lahko zelo priročno delujejo kot interpasivni fenomen, zavzema-
jo »aktivno držo« namesto nas. Za zunanjega opazovalca delujemo kot re-
snični revolucionarji, v dejanskosti pa lahko nositelji majic zgolj konzumi-
rajo blagovno znamko, skrbno načrtujejo svoj vsakdanji zunanji izgled in
upravljanje z vtisi, sama »revolucija« pa je odložena. Svojo kritično proti-
potrošniško držo priročno izvajamo prav preko potrošnje (Kuldova 2018,
43).
Danes v vsaki povprečno založeni trgovini s tekstilom lahko kupite di-
zajnersko raztrgane kavbojke in stilno ujemajočo se jakno ali pa trgovi-
na v svojih oglaševalskih kampanjah že sama ponuja celotno garderobo za
ustrezen izgled: Kakšne volje si danes? Si želiš spremembe? Bi se želel po-
čutiti upornik? Lahko si tole!
Obstaja torej vtis, da je pri nekdanjih interpasivnih praksah trganja kav-
bojk obstajala vera v jedro, v konvencijo in resnico, ki so jo nekateri po-
samezniki nato lahko obšli tako, da so uporništvo delegirali na raztrgane
⁶⁴ Performativno teorijo je v knjigi Kako napravimo kaj z besedami prvi predstavil John L. Au-
stin (1990), ki je razvijal idejo o govorjenju kot svojevrstni praksi in razumevanje, po kate-
rem je možno z govorom mimogrede tudi nekaj storiti ali doseči. Govorjenje torej ni »do-
datek« k realnosti, ampak je lahko temeljno sredstvo vzpostavljanja realnosti.
121
majice so vsebinsko razdeljene na naslednje kategorije: Black Lives Matter,
Activism, Socialism, Revolution, Feminism, Environment, Thought Crimi-
nals, Philosophy, Slogans, Peace, Pride, Vote Labour, u k Politics (AllRiot
b. l.b)
Kot poudarjajo sami, je AllRiot več kot zgolj progresivna blagovna znam-
ka – je poziv k delovanju. Nekega dne bo alternativa postala norma. Idejno
svoje majice razumejo kot dejanje upora in protesta proti s potrošništvom
spodbujeni apatiji in utišanju idej. Spreminjanje lastne podobe lahko spre-
meni svet in posledično spreminjanje življenj. Blagovno znamko gradijo na
lokalnih, trajnostnih izhodiščih, pravični trgovini brez izkoriščanja, naku-
pi pa podpirajo lokalne skupnostne iniciative. Verjamejo, da bi vsak posa-
meznik moral biti glas, ne pa odmev (AllRiot b. l.a). Strinjamo se z njiho-
vim zapisom, da modna oblačila odražajo kulturo, v kateri živimo, da je
moda vidni in izstopajoč odraz ključnih značilnosti družbe (AllRiot b. l.a),
a je hkrati vprašljivo njihovo opozarjanje na pomen znamčenja in sloganov.
Kot že zapisano: preko udarnih sporočil sicer naredimo vidno, kar je bilo
pred tem zastrto, a se s takim delovanjem družba samodejno ne spremi-
nja. Majice tako parazitirajo na klasičnem performativnem obrazcu (reči =
storiti)⁶⁴ in skušajo kreirati vtis delovanja.
Majice lahko zelo priročno delujejo kot interpasivni fenomen, zavzema-
jo »aktivno držo« namesto nas. Za zunanjega opazovalca delujemo kot re-
snični revolucionarji, v dejanskosti pa lahko nositelji majic zgolj konzumi-
rajo blagovno znamko, skrbno načrtujejo svoj vsakdanji zunanji izgled in
upravljanje z vtisi, sama »revolucija« pa je odložena. Svojo kritično proti-
potrošniško držo priročno izvajamo prav preko potrošnje (Kuldova 2018,
43).
Danes v vsaki povprečno založeni trgovini s tekstilom lahko kupite di-
zajnersko raztrgane kavbojke in stilno ujemajočo se jakno ali pa trgovi-
na v svojih oglaševalskih kampanjah že sama ponuja celotno garderobo za
ustrezen izgled: Kakšne volje si danes? Si želiš spremembe? Bi se želel po-
čutiti upornik? Lahko si tole!
Obstaja torej vtis, da je pri nekdanjih interpasivnih praksah trganja kav-
bojk obstajala vera v jedro, v konvencijo in resnico, ki so jo nekateri po-
samezniki nato lahko obšli tako, da so uporništvo delegirali na raztrgane
⁶⁴ Performativno teorijo je v knjigi Kako napravimo kaj z besedami prvi predstavil John L. Au-
stin (1990), ki je razvijal idejo o govorjenju kot svojevrstni praksi in razumevanje, po kate-
rem je možno z govorom mimogrede tudi nekaj storiti ali doseči. Govorjenje torej ni »do-
datek« k realnosti, ampak je lahko temeljno sredstvo vzpostavljanja realnosti.
121
