Page 166 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 166
o obleke kaj naredijo z nami (in iz nas)
skim telesnim videzom in manekensko postavo je to lahko debela ženska⁴⁷
v oprijetih pajkicah; v patriarhalni družbi je to lahko moški, ki se odloči,
da se javno pojavlja v ženskih oblačilih; na shodu potomcev domobrancev,
antikomunistov in antijugonostalgikov je to lahko že partizansko pokriva-
lo triglavka ali titovka;⁴⁸ v islamofobnem okolju je to lahko ženska na ulici,
zakrita v burki; v operi bi med tradicionalne operne ljubitelje lahko modno
razburjenje ali celo gnus vnesel kak športni trenirkar;⁴⁹ v rutini vsakdana
je to lahko moški, ki se odloči, da bo v svoji soseski obraz redno zamenjeval
z »masko anonimneža« kot izkazom trajnejšega upora;⁵⁰ na vaški veselici je
to lahko gej v svoji ekstravagantni pink opravi; na elitnem dogodku v Can-
karjevem domu je to lahko prihod klošarja, ki v razcapanih cunjah prosjači
goste za denar; na rock koncertu je to lahko nošnja narodne noše; v moški
garderobi fitnes studia je to lahko prisotnost trans moškega; in še bi lahko
naštevali.
Seveda lahko vsi ti hipotetični primeri, če bi se zares zgodili ali se morda
celo dogajajo, sprožili polemiko, ali gre pri tem za modno transgresijo, to-
rej za dejansko, radikalno politično, kulturno in družbeno gesto, narejeno
skozi oblačila, ali zgolj za »dovoljeno subverzijo«, »odrsko travestijo«, »pri-
ložnostno provokacijo«, »maškarado«. Bržčas lahko gre za eno in drugo,
za heterodoksijo in ortodoksijo, saj je to, da se neka oblačilna gesta kon-
stituira kot transgresivna, odvisno od številnih dejavnikov, od tega, ali je
izvedena na uradnih ali neuradnih prireditvah, v javni ali zasebni sferi, do
tega, s kakšnim namenom in kako je bila izvedena, zlasti pa, ali računa na
»medijske učinke«. Če se nek moški obleče v ženska oblačila in paradira kot
travestit na gejevski paradi ponosa, je to v ožjem smislu sicer lahko dejanje
zabavne subverzije, a je velika verjetnost, da ga v njegovem bližnjem okolju
družinskih članov ali prijateljev zato nihče ne bo začel imeti za žensko, am-
pak kvečjemu za maškaro. Torej to ne bi bila modna transgresija, saj nihče
ne bi pričakoval, da bi ta moški svojo travestijo prolongiral v čisto vsakda-
⁴⁷ Gl. Czerniawski (2012, 127–153) ter Švab in Spanjol 2014, 275–290.
⁴⁸ Gl. Velikonja (2014, 293–308).
⁴⁹ Gregor Starc lucidno opozori na kontroverzni, predvsem pa ambivalentni položaj trenirke v
zahodni urbani družbi, saj se z njo lahko doseže zelo antagonistične družbene učinke, tako
stigmatizacijo kakor glorifikacijo, tako diskreditacijo kakor akreditacijo, tako dehumaniza-
cijo kakor divinizacijo, tako izključitev kakor vključitev, tako superiornost kakor inferior-
nost (Starc 2014, 344): »Če bi se v njej pojavili na državni proslavi, bi zbujali odzive gnusa in
bili obtoženi nespoštljivega vedenja, če pa bi se v njej pojavili na svečanem sprejemu pred
tisočglavo množico po tem, ko ste osvojili zlato olimpijsko kolajno, bi vas skoraj po božje
častili.«
⁵⁰ Gl. M. Fajt (2014, 346–362).
166
skim telesnim videzom in manekensko postavo je to lahko debela ženska⁴⁷
v oprijetih pajkicah; v patriarhalni družbi je to lahko moški, ki se odloči,
da se javno pojavlja v ženskih oblačilih; na shodu potomcev domobrancev,
antikomunistov in antijugonostalgikov je to lahko že partizansko pokriva-
lo triglavka ali titovka;⁴⁸ v islamofobnem okolju je to lahko ženska na ulici,
zakrita v burki; v operi bi med tradicionalne operne ljubitelje lahko modno
razburjenje ali celo gnus vnesel kak športni trenirkar;⁴⁹ v rutini vsakdana
je to lahko moški, ki se odloči, da bo v svoji soseski obraz redno zamenjeval
z »masko anonimneža« kot izkazom trajnejšega upora;⁵⁰ na vaški veselici je
to lahko gej v svoji ekstravagantni pink opravi; na elitnem dogodku v Can-
karjevem domu je to lahko prihod klošarja, ki v razcapanih cunjah prosjači
goste za denar; na rock koncertu je to lahko nošnja narodne noše; v moški
garderobi fitnes studia je to lahko prisotnost trans moškega; in še bi lahko
naštevali.
Seveda lahko vsi ti hipotetični primeri, če bi se zares zgodili ali se morda
celo dogajajo, sprožili polemiko, ali gre pri tem za modno transgresijo, to-
rej za dejansko, radikalno politično, kulturno in družbeno gesto, narejeno
skozi oblačila, ali zgolj za »dovoljeno subverzijo«, »odrsko travestijo«, »pri-
ložnostno provokacijo«, »maškarado«. Bržčas lahko gre za eno in drugo,
za heterodoksijo in ortodoksijo, saj je to, da se neka oblačilna gesta kon-
stituira kot transgresivna, odvisno od številnih dejavnikov, od tega, ali je
izvedena na uradnih ali neuradnih prireditvah, v javni ali zasebni sferi, do
tega, s kakšnim namenom in kako je bila izvedena, zlasti pa, ali računa na
»medijske učinke«. Če se nek moški obleče v ženska oblačila in paradira kot
travestit na gejevski paradi ponosa, je to v ožjem smislu sicer lahko dejanje
zabavne subverzije, a je velika verjetnost, da ga v njegovem bližnjem okolju
družinskih članov ali prijateljev zato nihče ne bo začel imeti za žensko, am-
pak kvečjemu za maškaro. Torej to ne bi bila modna transgresija, saj nihče
ne bi pričakoval, da bi ta moški svojo travestijo prolongiral v čisto vsakda-
⁴⁷ Gl. Czerniawski (2012, 127–153) ter Švab in Spanjol 2014, 275–290.
⁴⁸ Gl. Velikonja (2014, 293–308).
⁴⁹ Gregor Starc lucidno opozori na kontroverzni, predvsem pa ambivalentni položaj trenirke v
zahodni urbani družbi, saj se z njo lahko doseže zelo antagonistične družbene učinke, tako
stigmatizacijo kakor glorifikacijo, tako diskreditacijo kakor akreditacijo, tako dehumaniza-
cijo kakor divinizacijo, tako izključitev kakor vključitev, tako superiornost kakor inferior-
nost (Starc 2014, 344): »Če bi se v njej pojavili na državni proslavi, bi zbujali odzive gnusa in
bili obtoženi nespoštljivega vedenja, če pa bi se v njej pojavili na svečanem sprejemu pred
tisočglavo množico po tem, ko ste osvojili zlato olimpijsko kolajno, bi vas skoraj po božje
častili.«
⁵⁰ Gl. M. Fajt (2014, 346–362).
166
