Page 22 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 22
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
rabniki pa jih lahko tudi delno modificirajo za zadovoljevanje svojih (ko-
munikacijskih) potreb. Vlado Kotnik v študiji rab mobilnega telefona na-
vaja antropologa Françoisa Sigauta (1994, 420–459, v Kotnik 2019, 86), ki
ponudi podobno interpretacijo: »Medtem ko je s stališča tehničnih zmož-
nosti snop rab videti absolutno determiniran, je s stališča družbenih rab,
ker so vedno simbolne, diapazon rab odprt, saj šele dejanske individualne
in družbene rabe socialno definirajo tehnično determinirane izbire.«
Modno kot hitro in spremenljivo
Hitrost kot kulturna vrednota se neposredno odraža v družbenem delo-
vanju. Sodobni posameznik mora biti stalno »up-to-date«, na vsako spre-
membo mora znati hitro odgovoriti. Hitrost reagiranja kaže na stopnjo
modernosti oz. modnosti. Hitrost reagiranja na spremembe je pokazatelj
stopnje dinamičnosti posameznika. Pasivnost oz. nezainteresiranost za
sledenje spremembam ni ravno »in«. Sodobni posameznik je postal svo-
jevrsten »pano«, na katerega pripenja vedno nove indice hitrega dogaja-
nja. Njegov Facebookov ali Instagramov profil mora nenehno potrjevati,
da se posamezniku življenje »dogaja«, da življenje aktivno sokreira. Sle-
dnje je tudi ena od popularnih manter s področja sodobnih priročnikov o
tem, »kako srečno živeti«: vse več stvari je odvisnih od samih posamezni-
kov, svoje življenje si (so)kreiramo sami itd. Velja opozoriti, da ta »inspi-
rativni« in »motivatorski« diskurz o vse avtonomnejšem posamezniku so-
di v ideološki okvir sodobnega neoliberalnega kapitalizma, ki popolnoma
osvobojenega posameznika potrebuje kot podlago za neomejeno in k po-
samezniku usmerjeno samoeksploatacijo. Današnja ekonomija deluje brez
zunanje prisile, saj so posamezniki popolnoma ponotranjili idejo, da so sa-
mi odgovorni za svoja dejanja in svoj uspeh, zato brez prisile »dajejo vse
od sebe«.
Sprememba kot edina stalnica, sprememba kot modus operandi sodob-
nega človeka tako postaja osnovni okvir, skozi katerega presoja sebe in
druge. Čeprav so tudi predhodna zgodovinska obdobja izkazovala tovrstne
potrebe po izkazovanju sprememb, pa je danes tovrstnih možnosti izkazo-
vanja sprememb še več. Poleg tehnološke opremljenosti posameznika lah-
ko razlog za izkazovanje sprememb poiščemo tudi v precej bolj razrahlja-
ni družbeni stratifikaciji, možnosti vertikalne in horizontalne mobilnosti
so namreč neprimerno večje. Ne trdimo, da je družbena mobilnost v re-
snici bistveno in očitno večja: če pogledamo, denimo, dejanske razmere v
slovenski družbi, hitro ugotovimo, da revni večinoma ostajajo revni. To-
da pojav družbene neenakosti se v veliki meri lahkotno pojasnjuje z idejo
22
rabniki pa jih lahko tudi delno modificirajo za zadovoljevanje svojih (ko-
munikacijskih) potreb. Vlado Kotnik v študiji rab mobilnega telefona na-
vaja antropologa Françoisa Sigauta (1994, 420–459, v Kotnik 2019, 86), ki
ponudi podobno interpretacijo: »Medtem ko je s stališča tehničnih zmož-
nosti snop rab videti absolutno determiniran, je s stališča družbenih rab,
ker so vedno simbolne, diapazon rab odprt, saj šele dejanske individualne
in družbene rabe socialno definirajo tehnično determinirane izbire.«
Modno kot hitro in spremenljivo
Hitrost kot kulturna vrednota se neposredno odraža v družbenem delo-
vanju. Sodobni posameznik mora biti stalno »up-to-date«, na vsako spre-
membo mora znati hitro odgovoriti. Hitrost reagiranja kaže na stopnjo
modernosti oz. modnosti. Hitrost reagiranja na spremembe je pokazatelj
stopnje dinamičnosti posameznika. Pasivnost oz. nezainteresiranost za
sledenje spremembam ni ravno »in«. Sodobni posameznik je postal svo-
jevrsten »pano«, na katerega pripenja vedno nove indice hitrega dogaja-
nja. Njegov Facebookov ali Instagramov profil mora nenehno potrjevati,
da se posamezniku življenje »dogaja«, da življenje aktivno sokreira. Sle-
dnje je tudi ena od popularnih manter s področja sodobnih priročnikov o
tem, »kako srečno živeti«: vse več stvari je odvisnih od samih posamezni-
kov, svoje življenje si (so)kreiramo sami itd. Velja opozoriti, da ta »inspi-
rativni« in »motivatorski« diskurz o vse avtonomnejšem posamezniku so-
di v ideološki okvir sodobnega neoliberalnega kapitalizma, ki popolnoma
osvobojenega posameznika potrebuje kot podlago za neomejeno in k po-
samezniku usmerjeno samoeksploatacijo. Današnja ekonomija deluje brez
zunanje prisile, saj so posamezniki popolnoma ponotranjili idejo, da so sa-
mi odgovorni za svoja dejanja in svoj uspeh, zato brez prisile »dajejo vse
od sebe«.
Sprememba kot edina stalnica, sprememba kot modus operandi sodob-
nega človeka tako postaja osnovni okvir, skozi katerega presoja sebe in
druge. Čeprav so tudi predhodna zgodovinska obdobja izkazovala tovrstne
potrebe po izkazovanju sprememb, pa je danes tovrstnih možnosti izkazo-
vanja sprememb še več. Poleg tehnološke opremljenosti posameznika lah-
ko razlog za izkazovanje sprememb poiščemo tudi v precej bolj razrahlja-
ni družbeni stratifikaciji, možnosti vertikalne in horizontalne mobilnosti
so namreč neprimerno večje. Ne trdimo, da je družbena mobilnost v re-
snici bistveno in očitno večja: če pogledamo, denimo, dejanske razmere v
slovenski družbi, hitro ugotovimo, da revni večinoma ostajajo revni. To-
da pojav družbene neenakosti se v veliki meri lahkotno pojasnjuje z idejo
22
