Page 21 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 21
Moda kot vsakdanja praksa
posamezniki in različne institucije na medije prilagodili (Rocamora 2017,
506, 509).³
Če se vrnemo na hitrost kot izpostavljeno kulturno dimenzijo, lahko
ugotovimo, da je hitrost temeljni (kulturni) okvir, preko katerega šele kon-
stituiramo sebe za mod(er)no osebo. Zagledanost v hitrost je kulturna di-
menzija, in to se pogosto (načrtno) spregleda. Prevladuje mnenje, da ob-
staja vzročno-posledični odnos med vse hitrejšo stopnjo tehnoloških ino-
vacij in vse večjim časovnim pritiskom posameznikov. V tem primeru gre
za znano verzijo tehnološkega determinizma, ki tehnologijo razume kot
avtonomno silo (vzrok) za družbene spremembe, pozablja pa se, da se teh-
nologija razvija, izbere ter propagira kot »zaželena in učinkovita« s strani
družbenih akterjev in institucij. Verjetno ne bo odveč, če izpostavimo po-
menljivo misel Judy Wajcman, ko razpravlja o tehnologiji in družbenem
pospeševanju. Avtorica trdi, da je naša doba obsedena s hitrostjo in da je
hitrost seksi. V današnjem času poznamo celo hitre zmenke (angl. speed
dating). Hitrost je cenjena družbena vrednota. Hitrost deluje seksi za posa-
meznike, je odraz posameznikov in družbe, zato je tudi pospeševanje druž-
be odraz njenih motivacij oz. njene obsedenosti s hitrostjo (Wajcman 2015,
13). Judy Wajcman izpostavlja, da je sodobni imperativ oz. želja po hitro-
sti tako kulturna kot tehnološka kreacija. Če posamezniki čutimo, da smo
prisiljeni v hiter tempo življenja in če čutimo časovni pritisk, je to zaradi
prioritet, ki smo jih sami oz. kot družba postavili, nikakor pa jih ne določa
tehnologija (Wajcman 2016, 194). Tehnologije so vselej družbene konstruk-
cije, v tehnologijah se zrcalijo motivacije, vrednote, scenariji, anticipacije,
ki jih v procesu oblikovanja tehnologij vnašajo razvijalci tehnologij, upo-
³ Agnès Rocamora ugotavlja, da prilagoditve na medije izvajajo tako modni producenti kot
modni potrošniki, prilagoditve pa gredo v smeri razvijanja novih načinov produkcije in kon-
zumpcije mode. Digitalne platforme, kot so, denimo, Facebook, Twitter, Snapchat, so po-
stale legitimna mesta predstavljanja in popularizacije modnih kolekcij. V tem kontekstu so
zato modne revije v veliki meri oblikovane z mislijo na omenjene platforme družbenih me-
dijev. Modne revije so postale mediatizirani dogodki, dogodki, ki so producirani in zrežira-
ni z vnaprej vračunano vednostjo, da bodo konzumirani online, torej na digitalnih zaslonih
(Rocamora 2017, 510). Ne obstajajo pa le prilagoditve modnih revij za platforme družbe-
nih medijev, ampak je modna industrija iznašla tudi številne prilagoditve za potrošnike in
za njihovo uspešno pojavljanje na profilih družbenih medijev. Rocamora navaja, da obstaja
veliko kozmetičnih izdelkov, ki so »camera ready«, »high-definition« ali »photo-ready«. Ti
kozmetični izdelki izboljšujejo oz. popravljajo posameznikovo podobo na digitalnih zaslo-
nih. So torej prilagojeni specifikam digitalnih kamer in njihovi visoki resoluciji. Digitalne
kamere namreč detajle in pigmente zajemajo na načine, ki jih analogne kamere niso zajele
(str. 516).
21
posamezniki in različne institucije na medije prilagodili (Rocamora 2017,
506, 509).³
Če se vrnemo na hitrost kot izpostavljeno kulturno dimenzijo, lahko
ugotovimo, da je hitrost temeljni (kulturni) okvir, preko katerega šele kon-
stituiramo sebe za mod(er)no osebo. Zagledanost v hitrost je kulturna di-
menzija, in to se pogosto (načrtno) spregleda. Prevladuje mnenje, da ob-
staja vzročno-posledični odnos med vse hitrejšo stopnjo tehnoloških ino-
vacij in vse večjim časovnim pritiskom posameznikov. V tem primeru gre
za znano verzijo tehnološkega determinizma, ki tehnologijo razume kot
avtonomno silo (vzrok) za družbene spremembe, pozablja pa se, da se teh-
nologija razvija, izbere ter propagira kot »zaželena in učinkovita« s strani
družbenih akterjev in institucij. Verjetno ne bo odveč, če izpostavimo po-
menljivo misel Judy Wajcman, ko razpravlja o tehnologiji in družbenem
pospeševanju. Avtorica trdi, da je naša doba obsedena s hitrostjo in da je
hitrost seksi. V današnjem času poznamo celo hitre zmenke (angl. speed
dating). Hitrost je cenjena družbena vrednota. Hitrost deluje seksi za posa-
meznike, je odraz posameznikov in družbe, zato je tudi pospeševanje druž-
be odraz njenih motivacij oz. njene obsedenosti s hitrostjo (Wajcman 2015,
13). Judy Wajcman izpostavlja, da je sodobni imperativ oz. želja po hitro-
sti tako kulturna kot tehnološka kreacija. Če posamezniki čutimo, da smo
prisiljeni v hiter tempo življenja in če čutimo časovni pritisk, je to zaradi
prioritet, ki smo jih sami oz. kot družba postavili, nikakor pa jih ne določa
tehnologija (Wajcman 2016, 194). Tehnologije so vselej družbene konstruk-
cije, v tehnologijah se zrcalijo motivacije, vrednote, scenariji, anticipacije,
ki jih v procesu oblikovanja tehnologij vnašajo razvijalci tehnologij, upo-
³ Agnès Rocamora ugotavlja, da prilagoditve na medije izvajajo tako modni producenti kot
modni potrošniki, prilagoditve pa gredo v smeri razvijanja novih načinov produkcije in kon-
zumpcije mode. Digitalne platforme, kot so, denimo, Facebook, Twitter, Snapchat, so po-
stale legitimna mesta predstavljanja in popularizacije modnih kolekcij. V tem kontekstu so
zato modne revije v veliki meri oblikovane z mislijo na omenjene platforme družbenih me-
dijev. Modne revije so postale mediatizirani dogodki, dogodki, ki so producirani in zrežira-
ni z vnaprej vračunano vednostjo, da bodo konzumirani online, torej na digitalnih zaslonih
(Rocamora 2017, 510). Ne obstajajo pa le prilagoditve modnih revij za platforme družbe-
nih medijev, ampak je modna industrija iznašla tudi številne prilagoditve za potrošnike in
za njihovo uspešno pojavljanje na profilih družbenih medijev. Rocamora navaja, da obstaja
veliko kozmetičnih izdelkov, ki so »camera ready«, »high-definition« ali »photo-ready«. Ti
kozmetični izdelki izboljšujejo oz. popravljajo posameznikovo podobo na digitalnih zaslo-
nih. So torej prilagojeni specifikam digitalnih kamer in njihovi visoki resoluciji. Digitalne
kamere namreč detajle in pigmente zajemajo na načine, ki jih analogne kamere niso zajele
(str. 516).
21
