Page 176 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 176
o obleke kaj naredijo z nami (in iz nas)
vseh področjih življenja, od profesionalnega do zasebnega. V naših očeh
je Ljubo Prenner transmoški, v mladih letih moški izjemno privlačne zu-
nanjosti, ki nosi moško formalno obleko z nepogrešljivim moškim klobu-
kom, ki pritiče tedanji javni podobi družbeno situiranega gospoda. V naši
deželi je to zagotovo eden najzglednejših heterodoksnih modnih primerov
tega, čemur bi rekli konstitutivna transgresija ali transformativna transgresi-
ja. Prenner jo je izvajal na ravni vsakodnevnega in stalnega prekoračevanja
ene najtemeljnejših in nedvomno tudi ključnih kategorij klasifikacije su-
bjekta, to je kategorije spola. Tu ni šlo za golo pozicijsko, torej relativno
površinsko modno performanco, ki bi temeljne kategorije subjekta pustila
nedotaknjene in ohranjene, ampak za trajno modno intervencijo v spol na
način, da ga kot družbeno kategorijo predela in transformira v novo ka-
tegorijo. In Prenner je vedel, da je ravno moda tisti mehanizem vidne ali
manifestno vizualizirane ospoljenosti, ki lahko zagotovi javno legitimnost
tudi tistega dela njegove spolne identitete, ki bi brez modne obdelave in
izpostave sicer ne bil toliko viden, bi pa bil še bolj inhibiran pri tem, da
postane družbeno misljiva kategorija.
Prav takšna nemaškaradna, vsakdanja, redna, običajna, a sistematično
kultivirana transgresija je tista, ki lahko vsakdanje oblike družbene, politič-
ne, ekonomske in sploh sleherne simbolne dominacije zares izzove ter jih z
uporabo lastnih refleksivnih in avtorefleksivnih⁵⁶ orodij poskuša transfor-
mirati v manj utrjene, manj trajne in manj nezdvomljene dominacije. Ta
dragocen uvid v primerjavi z že znanimi dejstvi glede dosedanjih prevla-
dujočih pomenov transgresije ponuja veliko bolj niansiran, diferenciran,
rafiniran pogled, ki marginaliziranim oblikam transgresije povrača kon-
ceptualno upanje in realistično veljavo. Nadejati se je, da se bo vrednost
konceptov transgresivnega telesa in transgresivne mode v prihodnje mor-
⁵⁶ Ali je pri transgresivni modi pomembno oz. ključno, da se posameznik zaveda svoje tran-
sgresivnosti? Če se tak posameznik zaveda transgresivnosti, torej če ima komunikacijsko
namero po transgresivnosti, je to potem še transgresivno dejanje? Naš odgovor skušamo
oblikovati s sociološkim, ne psihološkim ali psihoanalitičnim, protivprašanjem: je v družbi,
ki ji na vsakem koraku vladajo napisani in nenapisani zakoni ter imperativi številnih mo-
dnih ortodoksij, ki so lahko ozaveščene ali neozaveščene, sploh možno nevede in neopazno
izvajati transgresivno modo in pri tem uspevati? Je sploh možno dosegati učinek transgre-
sivnosti na način, da pri tem s strani drugih družbenih agensov ne bi bili tako ali drugače
opozorjeni? Učinek transgresivnosti se v resnici ustvarja zunaj subjektne pozicije izvajalca
transgresije kot take, konkretneje, ta učinek je v resnici povratna informacija o prekoračitvi
meje v odnosu do drugih agensov. To pomeni, da se zavest o lastni transgresivnosti v resnici
vzpostavlja relacijsko in strukturno. In na tak način se družbeno konstituira tudi sleherno
transgresivno dejanje.
176
vseh področjih življenja, od profesionalnega do zasebnega. V naših očeh
je Ljubo Prenner transmoški, v mladih letih moški izjemno privlačne zu-
nanjosti, ki nosi moško formalno obleko z nepogrešljivim moškim klobu-
kom, ki pritiče tedanji javni podobi družbeno situiranega gospoda. V naši
deželi je to zagotovo eden najzglednejših heterodoksnih modnih primerov
tega, čemur bi rekli konstitutivna transgresija ali transformativna transgresi-
ja. Prenner jo je izvajal na ravni vsakodnevnega in stalnega prekoračevanja
ene najtemeljnejših in nedvomno tudi ključnih kategorij klasifikacije su-
bjekta, to je kategorije spola. Tu ni šlo za golo pozicijsko, torej relativno
površinsko modno performanco, ki bi temeljne kategorije subjekta pustila
nedotaknjene in ohranjene, ampak za trajno modno intervencijo v spol na
način, da ga kot družbeno kategorijo predela in transformira v novo ka-
tegorijo. In Prenner je vedel, da je ravno moda tisti mehanizem vidne ali
manifestno vizualizirane ospoljenosti, ki lahko zagotovi javno legitimnost
tudi tistega dela njegove spolne identitete, ki bi brez modne obdelave in
izpostave sicer ne bil toliko viden, bi pa bil še bolj inhibiran pri tem, da
postane družbeno misljiva kategorija.
Prav takšna nemaškaradna, vsakdanja, redna, običajna, a sistematično
kultivirana transgresija je tista, ki lahko vsakdanje oblike družbene, politič-
ne, ekonomske in sploh sleherne simbolne dominacije zares izzove ter jih z
uporabo lastnih refleksivnih in avtorefleksivnih⁵⁶ orodij poskuša transfor-
mirati v manj utrjene, manj trajne in manj nezdvomljene dominacije. Ta
dragocen uvid v primerjavi z že znanimi dejstvi glede dosedanjih prevla-
dujočih pomenov transgresije ponuja veliko bolj niansiran, diferenciran,
rafiniran pogled, ki marginaliziranim oblikam transgresije povrača kon-
ceptualno upanje in realistično veljavo. Nadejati se je, da se bo vrednost
konceptov transgresivnega telesa in transgresivne mode v prihodnje mor-
⁵⁶ Ali je pri transgresivni modi pomembno oz. ključno, da se posameznik zaveda svoje tran-
sgresivnosti? Če se tak posameznik zaveda transgresivnosti, torej če ima komunikacijsko
namero po transgresivnosti, je to potem še transgresivno dejanje? Naš odgovor skušamo
oblikovati s sociološkim, ne psihološkim ali psihoanalitičnim, protivprašanjem: je v družbi,
ki ji na vsakem koraku vladajo napisani in nenapisani zakoni ter imperativi številnih mo-
dnih ortodoksij, ki so lahko ozaveščene ali neozaveščene, sploh možno nevede in neopazno
izvajati transgresivno modo in pri tem uspevati? Je sploh možno dosegati učinek transgre-
sivnosti na način, da pri tem s strani drugih družbenih agensov ne bi bili tako ali drugače
opozorjeni? Učinek transgresivnosti se v resnici ustvarja zunaj subjektne pozicije izvajalca
transgresije kot take, konkretneje, ta učinek je v resnici povratna informacija o prekoračitvi
meje v odnosu do drugih agensov. To pomeni, da se zavest o lastni transgresivnosti v resnici
vzpostavlja relacijsko in strukturno. In na tak način se družbeno konstituira tudi sleherno
transgresivno dejanje.
176
