Page 24 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 24
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
le; posameznikova zasidranost v določene razredne položaje je delno raz-
vodenela. Raziskovanje mode se preučuje tudi v kontekstu globalizacije,
in sicer skozi vprašanje, ali globalizacija vodi k homogenizaciji oblačilnih
praks po celem svetu in kako se nacionalne tekstilne panoge vključujejo
v mednarodno okolje oz. ali apropriirajo svoje strategije za mednarodno
okolje (Aspers in Godart 2013, 178). Do izraza prihaja vse bolj navzoča »glo-
balizacija istosti«, z njo pa vprašanje, ali torej globalizacija pomeni spodbu-
janje heterogenosti, ali – ravno nasprotno – širjenje preverjenih obrazcev
v različna okolja. Na ravni medijske produkcije lahko zaznavamo zlasti šir-
jenje tržno uspešnih produkcijskih tehnik in formatov (resničnostni šovi,
pogovorne oddaje, t v-kvizi) po vsem svetu. Ker raba materialne kulture
odraža družbene vrednote, smo tudi pri diseminaciji in potrošnji mode pri
podobnem pojavu »več istega«, ki so ga zaznali tudi pri svetovnem spletu.
Spletu so v njegovih »adolescentskih« letih napovedovali nesluten razmah
in ga razumeli kot orodje vsesplošne demokratizacije, pri čemer so se na-
pačno osredotočili na sam splet kot tehnologijo in predpostavljali, da se bo-
do tehnološki potenciali spleta v vseh svojih zastavljenih oz. anticipiranih
teoretičnih možnostih tudi dejansko uresničili, pozabili pa so, da je splet
kot tehnologija vedno vpet v družbeni kontekst, kjer nosilci ekonomske,
politične in kulturne moči še kako določajo vsebino ter rabo tehnologije.
Pomembno se je torej zavedati vnaprejšnje zasidranosti procesov v kon-
kreten družbeno-ekonomski kontekst. Tudi oblačenje oz. modno oblačenje
lahko v veliki meri mislimo kot artefakt, ki ima svoje simbolne, politične,
kulturne, ekonomske, identitetne dimenzije. In podobno kot novejši pri-
stopi k razumevanju tehnologije zagovarjajo stališče, da se tehnologija ne
razvija zunaj družbe in da ne gre za dve ločeni avtonomni sferi (tehnologija
in družba), temveč da je tehnologija vselej družbena in zato rezultat razno-
likih (ekonomski, kulturnih, političnih) motivacij in izbir znotraj proces
razvoja tehnologije, se s podobnimi procesi soočamo tudi na ravni mode.
Kako naredimo dobrine modne
Z vidika komunikacijskega delovanja in z vidika označevanja statusnih raz-
lik ter konstrukcije identitete je pravzaprav potrošnja tisti prostor, kjer se
moda izkaže kot posebej pomenljiva in nikakor banalna dejavnost.
Razumevanje mode in obleke kot prakse pokrivanja, skrivanja, zakriva-
nja se je namreč pogostokrat zvedlo na razumevanje »prevare«. Malcolm
Barnard v knjigi Moda kot sporazumevanje (2005) navaja precej pričevanj ali
pa metaforičnih izrazov, ki kažejo, kako kultura oblačenje in modo ocenju-
je kot svojevrstno sleparijo, oz. smo soočeni z zamislijo o obleki, pri kateri
24
le; posameznikova zasidranost v določene razredne položaje je delno raz-
vodenela. Raziskovanje mode se preučuje tudi v kontekstu globalizacije,
in sicer skozi vprašanje, ali globalizacija vodi k homogenizaciji oblačilnih
praks po celem svetu in kako se nacionalne tekstilne panoge vključujejo
v mednarodno okolje oz. ali apropriirajo svoje strategije za mednarodno
okolje (Aspers in Godart 2013, 178). Do izraza prihaja vse bolj navzoča »glo-
balizacija istosti«, z njo pa vprašanje, ali torej globalizacija pomeni spodbu-
janje heterogenosti, ali – ravno nasprotno – širjenje preverjenih obrazcev
v različna okolja. Na ravni medijske produkcije lahko zaznavamo zlasti šir-
jenje tržno uspešnih produkcijskih tehnik in formatov (resničnostni šovi,
pogovorne oddaje, t v-kvizi) po vsem svetu. Ker raba materialne kulture
odraža družbene vrednote, smo tudi pri diseminaciji in potrošnji mode pri
podobnem pojavu »več istega«, ki so ga zaznali tudi pri svetovnem spletu.
Spletu so v njegovih »adolescentskih« letih napovedovali nesluten razmah
in ga razumeli kot orodje vsesplošne demokratizacije, pri čemer so se na-
pačno osredotočili na sam splet kot tehnologijo in predpostavljali, da se bo-
do tehnološki potenciali spleta v vseh svojih zastavljenih oz. anticipiranih
teoretičnih možnostih tudi dejansko uresničili, pozabili pa so, da je splet
kot tehnologija vedno vpet v družbeni kontekst, kjer nosilci ekonomske,
politične in kulturne moči še kako določajo vsebino ter rabo tehnologije.
Pomembno se je torej zavedati vnaprejšnje zasidranosti procesov v kon-
kreten družbeno-ekonomski kontekst. Tudi oblačenje oz. modno oblačenje
lahko v veliki meri mislimo kot artefakt, ki ima svoje simbolne, politične,
kulturne, ekonomske, identitetne dimenzije. In podobno kot novejši pri-
stopi k razumevanju tehnologije zagovarjajo stališče, da se tehnologija ne
razvija zunaj družbe in da ne gre za dve ločeni avtonomni sferi (tehnologija
in družba), temveč da je tehnologija vselej družbena in zato rezultat razno-
likih (ekonomski, kulturnih, političnih) motivacij in izbir znotraj proces
razvoja tehnologije, se s podobnimi procesi soočamo tudi na ravni mode.
Kako naredimo dobrine modne
Z vidika komunikacijskega delovanja in z vidika označevanja statusnih raz-
lik ter konstrukcije identitete je pravzaprav potrošnja tisti prostor, kjer se
moda izkaže kot posebej pomenljiva in nikakor banalna dejavnost.
Razumevanje mode in obleke kot prakse pokrivanja, skrivanja, zakriva-
nja se je namreč pogostokrat zvedlo na razumevanje »prevare«. Malcolm
Barnard v knjigi Moda kot sporazumevanje (2005) navaja precej pričevanj ali
pa metaforičnih izrazov, ki kažejo, kako kultura oblačenje in modo ocenju-
je kot svojevrstno sleparijo, oz. smo soočeni z zamislijo o obleki, pri kateri
24
