Page 27 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 27
Kako naredimo dobrine modne
koliko drugačno razumevanje mode. Oprl se je na Simmlovo teorijo mode
in jo označil kot zelo preprosto ter jo zato nadgradil. Ideja razredne di-
ferenciacije kot izhodišče osnovanja mode je po mnenju Blumerja sicer
primerna za opis Evrope 17., 18. ali 19. stoletja s svojo specifično razredno
strukturo, ni pa primerna za razumevanje mode v sodobni družbi, ki ima
bistveno bolj raznolika področja, zlasti pa izpostavlja različne mehanizme
osnovanja modernosti (Blumer 1969, 278). Blumer ob raziskovanju dina-
mike osnovanja mode, denimo, trdi, da ni prestiž elite tisti, ki naredi neko
oblikovanje moderno, ampak obratno, ustreznost ali potencialna modnost
oblikovanja je tista, ki omogoča, da se prestižnost elite prilepi na to obliko-
vanje. Osrednje bistvo mode oz. njene logike zato ni diferenciacija, ampak
biti moden (str. 280). Mehanizmi oblikovanja mode se torej ne pojavijo
kot reakcija na potrebe razredne diferenciacije in razrednega posnemanja,
ampak kot odgovor na željo biti moden, kot želja po izražanju novih oku-
sov v nenehno spreminjajočem se svetu. Ljudje torej sledijo modi zato,
ker želijo biti modni, ne pa zato, ker gre za elitno modo oz. modo elite.
Posledično, kot trdi Blumer (1969, 382), moda ne umre zato, ker so jo zavr-
gli elitni razredi, ampak določena moda ponikne zato, da ustvari prostor
novim modelom, ki so bolj usklajeni s prihajajočimi okusi.
Ker govorimo o modi kot krožnem procesu, moramo tudi pojasniti, (od)
kod moda izvira. Kje se prične moda? Moda ne pade z neba, ampak mora-
jo obstajati določeni mehanizmi in družbene konstelacije, denimo vplivni
posamezniki, institucije, modne prestolnice, ki določene kose oblačila »na-
redijo za modo«. Kako se določen kos oblačila pretvori v znak modnosti?
Običajno si predstavljamo, da modne smernice določajo modne prestolni-
ce in vplivni modni kreatorji, tem procesom pa sledijo procesi posvajanja
tovrstnih oblačil med širšo populacijo, z namenom kreiranja vtisa moder-
nosti, z namenom doseganja distinkcij ali imitacij med družbenimi skupi-
nami. V vsakem primeru gre za komunikacijsko delovanje v stilu »wanna
be«. Modno oblačenje po tradicionalni shemi pogosto razumemo kot trans-
formativno oz. performativno družbeno delovanje; nove modne oblačilne
prakse pomenijo vir oz. mesto družbenega (raz)ločevanja med posamezni-
ki, mesto, ki naj razlike med družbenimi skupinami (ponovno) naredi vi-
dne. Zaradi razrahljanih stratifikacij je ustrezneje govoriti o širših distink-
cijah in potrebah po razločevanju različnih družbenih skupin. Ključna in že
izpostavljena motivacija pa je »biti moden«.
Kaj se torej z modo dogaja na začetku, še pred samim dejanjem nakupa
modnih artiklov s strani potrošnikov? Modni artikli morajo sploh pridobi-
ti status modnosti, to pa se ne zgodi šele v trenutku, ko se artikli znajdejo
27
koliko drugačno razumevanje mode. Oprl se je na Simmlovo teorijo mode
in jo označil kot zelo preprosto ter jo zato nadgradil. Ideja razredne di-
ferenciacije kot izhodišče osnovanja mode je po mnenju Blumerja sicer
primerna za opis Evrope 17., 18. ali 19. stoletja s svojo specifično razredno
strukturo, ni pa primerna za razumevanje mode v sodobni družbi, ki ima
bistveno bolj raznolika področja, zlasti pa izpostavlja različne mehanizme
osnovanja modernosti (Blumer 1969, 278). Blumer ob raziskovanju dina-
mike osnovanja mode, denimo, trdi, da ni prestiž elite tisti, ki naredi neko
oblikovanje moderno, ampak obratno, ustreznost ali potencialna modnost
oblikovanja je tista, ki omogoča, da se prestižnost elite prilepi na to obliko-
vanje. Osrednje bistvo mode oz. njene logike zato ni diferenciacija, ampak
biti moden (str. 280). Mehanizmi oblikovanja mode se torej ne pojavijo
kot reakcija na potrebe razredne diferenciacije in razrednega posnemanja,
ampak kot odgovor na željo biti moden, kot želja po izražanju novih oku-
sov v nenehno spreminjajočem se svetu. Ljudje torej sledijo modi zato,
ker želijo biti modni, ne pa zato, ker gre za elitno modo oz. modo elite.
Posledično, kot trdi Blumer (1969, 382), moda ne umre zato, ker so jo zavr-
gli elitni razredi, ampak določena moda ponikne zato, da ustvari prostor
novim modelom, ki so bolj usklajeni s prihajajočimi okusi.
Ker govorimo o modi kot krožnem procesu, moramo tudi pojasniti, (od)
kod moda izvira. Kje se prične moda? Moda ne pade z neba, ampak mora-
jo obstajati določeni mehanizmi in družbene konstelacije, denimo vplivni
posamezniki, institucije, modne prestolnice, ki določene kose oblačila »na-
redijo za modo«. Kako se določen kos oblačila pretvori v znak modnosti?
Običajno si predstavljamo, da modne smernice določajo modne prestolni-
ce in vplivni modni kreatorji, tem procesom pa sledijo procesi posvajanja
tovrstnih oblačil med širšo populacijo, z namenom kreiranja vtisa moder-
nosti, z namenom doseganja distinkcij ali imitacij med družbenimi skupi-
nami. V vsakem primeru gre za komunikacijsko delovanje v stilu »wanna
be«. Modno oblačenje po tradicionalni shemi pogosto razumemo kot trans-
formativno oz. performativno družbeno delovanje; nove modne oblačilne
prakse pomenijo vir oz. mesto družbenega (raz)ločevanja med posamezni-
ki, mesto, ki naj razlike med družbenimi skupinami (ponovno) naredi vi-
dne. Zaradi razrahljanih stratifikacij je ustrezneje govoriti o širših distink-
cijah in potrebah po razločevanju različnih družbenih skupin. Ključna in že
izpostavljena motivacija pa je »biti moden«.
Kaj se torej z modo dogaja na začetku, še pred samim dejanjem nakupa
modnih artiklov s strani potrošnikov? Modni artikli morajo sploh pridobi-
ti status modnosti, to pa se ne zgodi šele v trenutku, ko se artikli znajdejo
27
