Page 33 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 33
Kako naredimo dobrine modne
K celovitejšemu razumevanju mode⁷ je v zadnjem obdobju nedvomno
prispevalo znanstveno raziskovanje. Interdisciplinarni kulturni študiji
(angl. cultural studies) in znotraj njih študiji mode ter modnega oblikovanja
(angl. fashion studies), ki so nastali ob koncu 20. stoletja kot produktivna
zveza med sodobnimi družbeno-humanističnimi vedami, tehnoznanost-
mi, digitalnimi tehnologijami in sodobno umetnostjo, modo razumejo kot
(Paić 2018, 31–32):
1. družbeni proces s svojimi cikli proizvodnje, distribucije in potrošnje,
2. družbeni in kulturni fenomen, ki ga ni možno pojasnjevati brez pove-
zanosti z družbeno določenostjo okusa, življenjskega stila, umetnosti
in prostočasne dejavnosti,
3. področje kulturne integracije in diferenciacije posameznika ter sku-
pin v tvorjenju identitet,
4. mehanizem družbenega tekmovanja in procesa izbiranja med racio-
nalnimi ter iracionalnimi življenjskimi alternativami za pridobivanje
ugleda, prestiža in družbenega statusa,
5. polje družbenega boja za prevlado s pomočjo akumulacije simbolnega
in kulturnega kapitala v družbeni komunikaciji,
6. kulturni kapital posameznika, države – nacije, transnacionalne druž-
be znanja, ki se artikulira v informacijski ekonomiji kulture ali v kre-
ativnih industrijah.
Paić nakazuje, da je moda danes osvobojena kakršnih koli determina-
cij, da tudi ni več komunikacijsko sredstvo, temveč da živi samostojno ži-
vljenje. Ni več pokazatelj sprememb v kulturnih paradigmah človeškega
delovanja (Paić 2018, 32): »[Č]e je bila moda v začetku nastanka moder-
ne kulture razredno-družbeno diferencirana, če je v dobi postmodernega
kulturnega obrata postala sredstvo/cilj identitete, pa je danes v obdobju
medijskega spektakla in primata informacij, komunikacij in interaktivnega
sodelovanja digitalne javnosti izšla iz vseh družbenih in kulturnih prekri-
val« (Paić 2018, 32). Žarko Paić (str. 29) namreč izpostavlja, da paradigma
sodobne mode predpostavlja zapuščanje »družbe« in »kulture« ter prehod
⁷ Zgodovina mode ima kot znanstvena disciplina dolgotrajno tradicijo, zlasti v zadnjih dese-
tletjih pa lahko opazimo premike v sami metodologiji raziskovanja. Katarina Nina Simončič
(2018, 56) izpostavlja hibridni metodološki pristop, ki si izposoja iz področij antropologije,
arheologije, etnologije, sociologije, zgodovine. Gre za interdisciplinarni pristop, v katerem
se k modnim artefaktom pristopa kot izhodišču in viru za raziskovanje družbenih, kultur-
nih ter ekonomskih praks določenega obdobja.
33
K celovitejšemu razumevanju mode⁷ je v zadnjem obdobju nedvomno
prispevalo znanstveno raziskovanje. Interdisciplinarni kulturni študiji
(angl. cultural studies) in znotraj njih študiji mode ter modnega oblikovanja
(angl. fashion studies), ki so nastali ob koncu 20. stoletja kot produktivna
zveza med sodobnimi družbeno-humanističnimi vedami, tehnoznanost-
mi, digitalnimi tehnologijami in sodobno umetnostjo, modo razumejo kot
(Paić 2018, 31–32):
1. družbeni proces s svojimi cikli proizvodnje, distribucije in potrošnje,
2. družbeni in kulturni fenomen, ki ga ni možno pojasnjevati brez pove-
zanosti z družbeno določenostjo okusa, življenjskega stila, umetnosti
in prostočasne dejavnosti,
3. področje kulturne integracije in diferenciacije posameznika ter sku-
pin v tvorjenju identitet,
4. mehanizem družbenega tekmovanja in procesa izbiranja med racio-
nalnimi ter iracionalnimi življenjskimi alternativami za pridobivanje
ugleda, prestiža in družbenega statusa,
5. polje družbenega boja za prevlado s pomočjo akumulacije simbolnega
in kulturnega kapitala v družbeni komunikaciji,
6. kulturni kapital posameznika, države – nacije, transnacionalne druž-
be znanja, ki se artikulira v informacijski ekonomiji kulture ali v kre-
ativnih industrijah.
Paić nakazuje, da je moda danes osvobojena kakršnih koli determina-
cij, da tudi ni več komunikacijsko sredstvo, temveč da živi samostojno ži-
vljenje. Ni več pokazatelj sprememb v kulturnih paradigmah človeškega
delovanja (Paić 2018, 32): »[Č]e je bila moda v začetku nastanka moder-
ne kulture razredno-družbeno diferencirana, če je v dobi postmodernega
kulturnega obrata postala sredstvo/cilj identitete, pa je danes v obdobju
medijskega spektakla in primata informacij, komunikacij in interaktivnega
sodelovanja digitalne javnosti izšla iz vseh družbenih in kulturnih prekri-
val« (Paić 2018, 32). Žarko Paić (str. 29) namreč izpostavlja, da paradigma
sodobne mode predpostavlja zapuščanje »družbe« in »kulture« ter prehod
⁷ Zgodovina mode ima kot znanstvena disciplina dolgotrajno tradicijo, zlasti v zadnjih dese-
tletjih pa lahko opazimo premike v sami metodologiji raziskovanja. Katarina Nina Simončič
(2018, 56) izpostavlja hibridni metodološki pristop, ki si izposoja iz področij antropologije,
arheologije, etnologije, sociologije, zgodovine. Gre za interdisciplinarni pristop, v katerem
se k modnim artefaktom pristopa kot izhodišču in viru za raziskovanje družbenih, kultur-
nih ter ekonomskih praks določenega obdobja.
33
