Page 36 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 36
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
meznik svobodnejši, strogega elitizma se drži ožji krog izbrancev« (Blatnik
Blagotinšek 2014, 111). Vsemu navkljub pa obstajajo mehanizmi družbene
primerjave; preko trošenja dobrin posamezniki – potrošniki preverjajo in
ohranjajo stik z drugimi. Vsekakor je družbena primerjava in motiv »ostati
v trendu« oz. »ne zamujati trendov« pomemben mehanizem kroženja mo-
de, hkrati pa je »ostati v trendu« tudi razlog družbenega pospeševanja. Po-
dročje mode je namreč področje, kjer lahko posamezniki učinkovito pred-
stavljajo sebe kot drzne in napredne, preko mode lahko vzpostavljajo tudi
podobo »drznih znanilcev sprememb«. Ker številni posamezniki ne želijo
zaostajati za tovrstnimi »prehitevalci«, se v tekmo za prvenstvo na področ-
ju modnosti požene več posameznikov, tako da je »strukturna prednost«
enega posameznika kmalu izničena oz. tovrstno prehitevanje postane te-
meljno načelo mnogih. Cikel pospeševanja je torej vse hitrejši.⁸ Pospeše-
vanje družbenega življenja je po mnenju Hartmuta Rose (2014) osrednja
in določujoča točka modernih družb, doživljamo pa jo na delovnem mestu
in v zasebni sferi, med ključne procese 21. stoletja pa uvršča tehnološko
pospeševanje, pospeševanje družbenih sprememb in pospeševanje tempa
življenja. Rosa ugotavlja, da se sodobna družba lahko reproducira in stabi-
lizira na dinamičen način, to pa pomeni, da za ohranjanje svoje strukture
potrebuje rast, pospeševanje in povečano stopnjo inovacij. Pravkar našte-
to je še posebej značilno za ekonomsko sfero, kjer odsotnost rasti in ino-
vacij nemudoma povzroča krizo, podobno pa se dogaja tudi na področju
politike, države blaginje, tudi na področju znanosti in umetnosti. Logika
povečevanja je splošen kulturni moment sodobne družbe, posamezniki se
stalno naprezajo k povečevanju bogastva in tudi k povečevanju obsega izbir
ter stikov, vse našteto pa prispeva k vsevključujočemu procesu pospeševa-
nja, ki transformira materialne, družbene in mentalne svetove. Proizvaja-
⁸ Jernej Amon Prodnik (2019, 29) v skladu z idejo Hartmuta Rose logiko vsesplošnega po-
speševanja ponazori na širšem področju, ko ugotavlja, da je osnovno gonilo tehnološkega
pospeševanja v sodobni družbi tudi konkurenčnost, ki je povezana predvsem z delovanjem
kapitalističnih trgov in nujo po rasti: »V moderni družbi je tekmovanje prisotno v politiki,
športu, znanosti, umetnosti, in celo religiji. V številnih primerih je prihranek časa ključnega
pomena, saj vodi v prednost na račun konkurentov, ki jo je mogoče doseči s tehnološkimi
inovacijami in z uporabo hitrejših tehnologij. A na koncu so temu tehnološkemu plesu ne-
izogibno podrejeni vsi akterji, in kar je sprva zaradi hitrejših tehnologij prihranek časa za
enega posameznika ali podjetje, postane nuja za vse, samo da ne zaostanejo preveč za dru-
gimi. Tehnološko pospeševanje s tem soustvarja nestabilnosti in pospeševanje družbenih
sprememb, npr. pretrese na trgih, spreminjajoče se delovne razmere in spremembe insti-
tucij, posledice pa so tudi v pospeševanju tempa življenja, saj se s spremenjenimi vzorci
življenja temu poizkušamo prilagajati na individualni ravni.«
36
meznik svobodnejši, strogega elitizma se drži ožji krog izbrancev« (Blatnik
Blagotinšek 2014, 111). Vsemu navkljub pa obstajajo mehanizmi družbene
primerjave; preko trošenja dobrin posamezniki – potrošniki preverjajo in
ohranjajo stik z drugimi. Vsekakor je družbena primerjava in motiv »ostati
v trendu« oz. »ne zamujati trendov« pomemben mehanizem kroženja mo-
de, hkrati pa je »ostati v trendu« tudi razlog družbenega pospeševanja. Po-
dročje mode je namreč področje, kjer lahko posamezniki učinkovito pred-
stavljajo sebe kot drzne in napredne, preko mode lahko vzpostavljajo tudi
podobo »drznih znanilcev sprememb«. Ker številni posamezniki ne želijo
zaostajati za tovrstnimi »prehitevalci«, se v tekmo za prvenstvo na področ-
ju modnosti požene več posameznikov, tako da je »strukturna prednost«
enega posameznika kmalu izničena oz. tovrstno prehitevanje postane te-
meljno načelo mnogih. Cikel pospeševanja je torej vse hitrejši.⁸ Pospeše-
vanje družbenega življenja je po mnenju Hartmuta Rose (2014) osrednja
in določujoča točka modernih družb, doživljamo pa jo na delovnem mestu
in v zasebni sferi, med ključne procese 21. stoletja pa uvršča tehnološko
pospeševanje, pospeševanje družbenih sprememb in pospeševanje tempa
življenja. Rosa ugotavlja, da se sodobna družba lahko reproducira in stabi-
lizira na dinamičen način, to pa pomeni, da za ohranjanje svoje strukture
potrebuje rast, pospeševanje in povečano stopnjo inovacij. Pravkar našte-
to je še posebej značilno za ekonomsko sfero, kjer odsotnost rasti in ino-
vacij nemudoma povzroča krizo, podobno pa se dogaja tudi na področju
politike, države blaginje, tudi na področju znanosti in umetnosti. Logika
povečevanja je splošen kulturni moment sodobne družbe, posamezniki se
stalno naprezajo k povečevanju bogastva in tudi k povečevanju obsega izbir
ter stikov, vse našteto pa prispeva k vsevključujočemu procesu pospeševa-
nja, ki transformira materialne, družbene in mentalne svetove. Proizvaja-
⁸ Jernej Amon Prodnik (2019, 29) v skladu z idejo Hartmuta Rose logiko vsesplošnega po-
speševanja ponazori na širšem področju, ko ugotavlja, da je osnovno gonilo tehnološkega
pospeševanja v sodobni družbi tudi konkurenčnost, ki je povezana predvsem z delovanjem
kapitalističnih trgov in nujo po rasti: »V moderni družbi je tekmovanje prisotno v politiki,
športu, znanosti, umetnosti, in celo religiji. V številnih primerih je prihranek časa ključnega
pomena, saj vodi v prednost na račun konkurentov, ki jo je mogoče doseči s tehnološkimi
inovacijami in z uporabo hitrejših tehnologij. A na koncu so temu tehnološkemu plesu ne-
izogibno podrejeni vsi akterji, in kar je sprva zaradi hitrejših tehnologij prihranek časa za
enega posameznika ali podjetje, postane nuja za vse, samo da ne zaostanejo preveč za dru-
gimi. Tehnološko pospeševanje s tem soustvarja nestabilnosti in pospeševanje družbenih
sprememb, npr. pretrese na trgih, spreminjajoče se delovne razmere in spremembe insti-
tucij, posledice pa so tudi v pospeševanju tempa življenja, saj se s spremenjenimi vzorci
življenja temu poizkušamo prilagajati na individualni ravni.«
36
