Page 37 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 37
Kako naredimo dobrine modne
mo in konzumiramo vse več dobrin: Hartmut Rosa navaja, da ima danes
povprečno evropsko ali severnoameriško gospodinjstvo približno 10.000
predmetov v primerjavi z nekaj sto predmeti leta 1900. Količina časa, ki
ga imamo na voljo za vse te dobrine, izbire in medosebne stike, pa ostaja
enaka: 24 ur na dan (Rosa 2014, 43). Časa ne moremo povečevati, lahko ga
le »kondenziramo« oz. optimiziramo.
Pospeševanje torej zadeva skoraj vse vidike vsakdanjega življenja, zajelo
je tudi modo (Blatnik Blagotinšek 2014, 111): »Modne kolekcije se menju-
jejo mesečno ali tedensko, že dolgo ne več dvakrat letno.« Si lahko poleg že
omenjenega družbenega pospeševanja še kako drugače pojasnimo te pro-
cese? Hitrost modnega cikla se od 19. stoletja dalje nenehno pospešuje in
njegova nemara končna hitrost se je odrazila v t. i. hitri modi, razlog za
hitro menjavanje mode pa lahko iščemo tako v delovanju modne industri-
je, v povečanem blagostanju kot tudi v zmanjševanju nekoč jasnih simbol-
nih razlik med razredi. V procese pospeševanja mode so se vključili tudi
vse hitrejši pretok informacij, diskurz znamčenja ter vse prisotnejše biva-
nje posameznikov v medijih. Gre tudi za učinek medijatizacije, ki spremi-
nja način delovanja tako v umetnosti kot politiki, tako znanosti kot modi
(Luthar 2014, 226–227). Vsekakor nasičenost z informacijami in izdatno bi-
vanje v medijih pospešujeta procese nenehnega uvajanja novosti. Medijev
namreč ne smemo razumeti kot dodatek, ki je lociran zunaj naših vsakda-
njih izkušenj, ampak kot konstitutivni del naših izkušenj, zato je sodobno
človeško izkušnjo ustrezneje razumeti kot družbeno-tehnično izkušnjo re-
alnosti. Mark Deuze tako sklepa, da naša življenja živijo v medijih, ne pa z
mediji, in potemtakem posamezniki živimo svojevrstno medijsko življenje
(angl. media life) (Deuze 2011, 138).
Današnji kupci na področju mode so dobro informirani o zadnjih mo-
dnih trendih in nemalokrat čutijo potrebo po zadovoljevanju potreb na čim
preprostejši oz. dostopnejši način, hkrati pa jih podjetja hitre mode opo-
minjajo k pogostim nakupom, ki jih finančno ne bodo posebej obremenili
(Gabrielli, Baghi in Codeluppi 2013 v Grilec 2018, 202). Posledično so se tudi
raziskovalni interesi na področju mode razširili in vključujejo raziskovanje
specifik sodobnega modnega tržišča,⁹ ekonomsko fokusirano preučevanje
⁹ Za sodobno modno tržišče je značilno naslednje: (a) kratek življenjski cikel proizvoda –
proizvodi so pogosto oblikovani na način, da »ujamejo razpoloženje trenutka«, kjer gre
za kratke in sezonske prodaje, ki jih merimo v mesecih in tednih; (b) visoka neobstoj-
nost/prehodnost povpraševanja po modnih proizvodih – povpraševanje najpogosteje ni
stabilno, nanj pa vplivajo filmi, vremenske razmere in kulturni trendi; (c) nizka predvidlji-
vost povpraševanja – zelo težko je predvideti povpraševanje; (č) visoko impulzivno naku-
37
mo in konzumiramo vse več dobrin: Hartmut Rosa navaja, da ima danes
povprečno evropsko ali severnoameriško gospodinjstvo približno 10.000
predmetov v primerjavi z nekaj sto predmeti leta 1900. Količina časa, ki
ga imamo na voljo za vse te dobrine, izbire in medosebne stike, pa ostaja
enaka: 24 ur na dan (Rosa 2014, 43). Časa ne moremo povečevati, lahko ga
le »kondenziramo« oz. optimiziramo.
Pospeševanje torej zadeva skoraj vse vidike vsakdanjega življenja, zajelo
je tudi modo (Blatnik Blagotinšek 2014, 111): »Modne kolekcije se menju-
jejo mesečno ali tedensko, že dolgo ne več dvakrat letno.« Si lahko poleg že
omenjenega družbenega pospeševanja še kako drugače pojasnimo te pro-
cese? Hitrost modnega cikla se od 19. stoletja dalje nenehno pospešuje in
njegova nemara končna hitrost se je odrazila v t. i. hitri modi, razlog za
hitro menjavanje mode pa lahko iščemo tako v delovanju modne industri-
je, v povečanem blagostanju kot tudi v zmanjševanju nekoč jasnih simbol-
nih razlik med razredi. V procese pospeševanja mode so se vključili tudi
vse hitrejši pretok informacij, diskurz znamčenja ter vse prisotnejše biva-
nje posameznikov v medijih. Gre tudi za učinek medijatizacije, ki spremi-
nja način delovanja tako v umetnosti kot politiki, tako znanosti kot modi
(Luthar 2014, 226–227). Vsekakor nasičenost z informacijami in izdatno bi-
vanje v medijih pospešujeta procese nenehnega uvajanja novosti. Medijev
namreč ne smemo razumeti kot dodatek, ki je lociran zunaj naših vsakda-
njih izkušenj, ampak kot konstitutivni del naših izkušenj, zato je sodobno
človeško izkušnjo ustrezneje razumeti kot družbeno-tehnično izkušnjo re-
alnosti. Mark Deuze tako sklepa, da naša življenja živijo v medijih, ne pa z
mediji, in potemtakem posamezniki živimo svojevrstno medijsko življenje
(angl. media life) (Deuze 2011, 138).
Današnji kupci na področju mode so dobro informirani o zadnjih mo-
dnih trendih in nemalokrat čutijo potrebo po zadovoljevanju potreb na čim
preprostejši oz. dostopnejši način, hkrati pa jih podjetja hitre mode opo-
minjajo k pogostim nakupom, ki jih finančno ne bodo posebej obremenili
(Gabrielli, Baghi in Codeluppi 2013 v Grilec 2018, 202). Posledično so se tudi
raziskovalni interesi na področju mode razširili in vključujejo raziskovanje
specifik sodobnega modnega tržišča,⁹ ekonomsko fokusirano preučevanje
⁹ Za sodobno modno tržišče je značilno naslednje: (a) kratek življenjski cikel proizvoda –
proizvodi so pogosto oblikovani na način, da »ujamejo razpoloženje trenutka«, kjer gre
za kratke in sezonske prodaje, ki jih merimo v mesecih in tednih; (b) visoka neobstoj-
nost/prehodnost povpraševanja po modnih proizvodih – povpraševanje najpogosteje ni
stabilno, nanj pa vplivajo filmi, vremenske razmere in kulturni trendi; (c) nizka predvidlji-
vost povpraševanja – zelo težko je predvideti povpraševanje; (č) visoko impulzivno naku-
37
