Page 39 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 39
Kako komuniciramo modnost
pandemijo covida-19 kot specifičen pospešek že zaznanih procesov, lahko
pričakujemo burne spremembe.
Kako komuniciramo modnost
Moda in oblačenje kot komunikacijska in kulturna pojava posegata tudi
na področje medsebojnih odnosov ter razmerij moči. Preko oblačil v dana-
oblačilnih odpadkov z namenom, da bi začeli spreminjati svoje navade, (c) odločevalcem
predstaviti pridobljene podatke o stanju na področju oblačil v Sloveniji, vzpostaviti dialog
z njimi ter jih spodbuditi k razmisleku o sprejemu ustreznih politik in ukrepov, (č) okrepiti
zavezništva med akterji, ki so že danes aktivni pri spodbujanju k trajnostnemu ravnanju z
oblačili (Nieboer idr. 2021, 7). Pod okriljem projekta Obleka naredi človeka je izšla obsežna
in najbolj aktualna vseslovenska raziskava o (odvrženih) oblačilih. Od vseh kvantitativnih
in kvalitativnih kazalnikih in ugotovitvah iz raziskave, ki je raziskovala proizvodnjo oblačil,
prodajo oblačil, nakup in uporabo oblačil, ponovno uporabo oblačil in oblačila kot odpa-
dek, bomo navedli le podatek, da avtorji raziskave ocenjujejo, da skupna količina odpadnih
oblačil v letu 2019 znaša 25.079 ton oz. 12,3 kilograma na prebivalca (str. 33). V zaključku
raziskave ugotavljajo, da »odgovornost za velike količine proizvedenih oblačil in posredno
odpadkov nosijo proizvajalci oz. trgovci. V želji za večjim dobičkom iščejo vedno nove poti
za zniževanje proizvodnih stroškov in z različnimi marketinškimi prijemi spodbujajo kupce
k večjim nakupom. Oblačila so zaradi cenene delovne sile, materialov in procesov izdelave v
državah, kjer so okoljski standardi zelo nizki ali celo neobstoječi, cenovno dostopna potro-
šnikom v Evropi kljub oddaljenosti in s tem povezanimi transportnimi stroški. Podjetja bi
morala prevzeti tudi odgovornost za spoštovanje človekovih in delavskih pravic. Kljub pozi-
tivnim premikom v zakonodaji in sprejetim strategijam, kodeksom (npr. kodeks Evropske
oblačilne in tekstilne organizacije eu r ate x) ob obiskih trgovin bistvenih sprememb ni
opaziti. Spremembe, ki jih lahko opažamo, povezujemo s siceršnjo večjo okoljsko ozavešče-
nostjo prebivalstva, ki ne pristaja več na uničevanje planeta in izkoriščanje ljudi na vseh
področjih, ne samo v tekstilni industriji. Proizvajalci so se do določene mere odzvali na pri-
tiske potrošnikov, saj so v tem zaznali novo tržno nišo in se vse bolj oglašujejo kot zeleni,
trajnostno naravnani. Načeloma se vse bolj nagibajo k uporabi tkanin iz ekološko pridela-
nega bombaža, ali recikliranih plastenk. Kolikšen delež oblačil iz tovrstnih materialov ima
posamezni proizvajalec v svoji ponudbi, pa je težko oceniti. Za bolj uspešen pritisk na tr-
govce in proizvajalce potrebujemo množice ozaveščenih potrošnikov. V primeru oblačil to
pomeni, da mora imeti potrošnik določeno znanje tako o okoljski problematiki, temni stra-
ni hitre mode kot tudi o različnih možnostih ponovne uporabe, drugačnih poslovnih mode-
lov in nenazadnje tudi dobro poznavanje okoljskih certifikatov (ne samo slikovno, ampak
tudi vsebinsko) in pojma pravične trgovine« (str. 44). V okviru projekta so nosilci projekta
organizirali tudi prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. V svojem sporočilu za javnost so
oznanili, da se bomo lahko 23. aprila 2021 oblekli v rabljena oblačila (Obleka naredi človeka
2021): »V ponedeljek, 19. aprila, se pod okriljem projekta Obleka naredi človeka pričenjajo
aktivnosti spodbujanja ponovne uporabe oblačil, ki bodo svoj vrhunec dosegle 23. aprila,
na prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih, ki ga organizirajo Pravična trgovina Slovenije,
Ekologi brez meja in Focus. Partnerji projekta Obleka naredi človeka, ki so pred kratkim
razkrili najbolj aktualne podatke o (odpadnih) oblačilih v Sloveniji, vabijo posameznike in
organizacije k obeležitvi 23. aprila v rabljenih oz. oblačilih iz druge roke. ›Oblecite rabljena
oblačila, se fotografirajte in sliko objavite na družbenih omrežjih, da k sodelovanju spod-
budite še druge,‹ poziva vodja projekta, Živa Lopatič.«
39
pandemijo covida-19 kot specifičen pospešek že zaznanih procesov, lahko
pričakujemo burne spremembe.
Kako komuniciramo modnost
Moda in oblačenje kot komunikacijska in kulturna pojava posegata tudi
na področje medsebojnih odnosov ter razmerij moči. Preko oblačil v dana-
oblačilnih odpadkov z namenom, da bi začeli spreminjati svoje navade, (c) odločevalcem
predstaviti pridobljene podatke o stanju na področju oblačil v Sloveniji, vzpostaviti dialog
z njimi ter jih spodbuditi k razmisleku o sprejemu ustreznih politik in ukrepov, (č) okrepiti
zavezništva med akterji, ki so že danes aktivni pri spodbujanju k trajnostnemu ravnanju z
oblačili (Nieboer idr. 2021, 7). Pod okriljem projekta Obleka naredi človeka je izšla obsežna
in najbolj aktualna vseslovenska raziskava o (odvrženih) oblačilih. Od vseh kvantitativnih
in kvalitativnih kazalnikih in ugotovitvah iz raziskave, ki je raziskovala proizvodnjo oblačil,
prodajo oblačil, nakup in uporabo oblačil, ponovno uporabo oblačil in oblačila kot odpa-
dek, bomo navedli le podatek, da avtorji raziskave ocenjujejo, da skupna količina odpadnih
oblačil v letu 2019 znaša 25.079 ton oz. 12,3 kilograma na prebivalca (str. 33). V zaključku
raziskave ugotavljajo, da »odgovornost za velike količine proizvedenih oblačil in posredno
odpadkov nosijo proizvajalci oz. trgovci. V želji za večjim dobičkom iščejo vedno nove poti
za zniževanje proizvodnih stroškov in z različnimi marketinškimi prijemi spodbujajo kupce
k večjim nakupom. Oblačila so zaradi cenene delovne sile, materialov in procesov izdelave v
državah, kjer so okoljski standardi zelo nizki ali celo neobstoječi, cenovno dostopna potro-
šnikom v Evropi kljub oddaljenosti in s tem povezanimi transportnimi stroški. Podjetja bi
morala prevzeti tudi odgovornost za spoštovanje človekovih in delavskih pravic. Kljub pozi-
tivnim premikom v zakonodaji in sprejetim strategijam, kodeksom (npr. kodeks Evropske
oblačilne in tekstilne organizacije eu r ate x) ob obiskih trgovin bistvenih sprememb ni
opaziti. Spremembe, ki jih lahko opažamo, povezujemo s siceršnjo večjo okoljsko ozavešče-
nostjo prebivalstva, ki ne pristaja več na uničevanje planeta in izkoriščanje ljudi na vseh
področjih, ne samo v tekstilni industriji. Proizvajalci so se do določene mere odzvali na pri-
tiske potrošnikov, saj so v tem zaznali novo tržno nišo in se vse bolj oglašujejo kot zeleni,
trajnostno naravnani. Načeloma se vse bolj nagibajo k uporabi tkanin iz ekološko pridela-
nega bombaža, ali recikliranih plastenk. Kolikšen delež oblačil iz tovrstnih materialov ima
posamezni proizvajalec v svoji ponudbi, pa je težko oceniti. Za bolj uspešen pritisk na tr-
govce in proizvajalce potrebujemo množice ozaveščenih potrošnikov. V primeru oblačil to
pomeni, da mora imeti potrošnik določeno znanje tako o okoljski problematiki, temni stra-
ni hitre mode kot tudi o različnih možnostih ponovne uporabe, drugačnih poslovnih mode-
lov in nenazadnje tudi dobro poznavanje okoljskih certifikatov (ne samo slikovno, ampak
tudi vsebinsko) in pojma pravične trgovine« (str. 44). V okviru projekta so nosilci projekta
organizirali tudi prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. V svojem sporočilu za javnost so
oznanili, da se bomo lahko 23. aprila 2021 oblekli v rabljena oblačila (Obleka naredi človeka
2021): »V ponedeljek, 19. aprila, se pod okriljem projekta Obleka naredi človeka pričenjajo
aktivnosti spodbujanja ponovne uporabe oblačil, ki bodo svoj vrhunec dosegle 23. aprila,
na prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih, ki ga organizirajo Pravična trgovina Slovenije,
Ekologi brez meja in Focus. Partnerji projekta Obleka naredi človeka, ki so pred kratkim
razkrili najbolj aktualne podatke o (odpadnih) oblačilih v Sloveniji, vabijo posameznike in
organizacije k obeležitvi 23. aprila v rabljenih oz. oblačilih iz druge roke. ›Oblecite rabljena
oblačila, se fotografirajte in sliko objavite na družbenih omrežjih, da k sodelovanju spod-
budite še druge,‹ poziva vodja projekta, Živa Lopatič.«
39
