Page 45 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 45
Modno kot trivialno in površinsko
kov, da bi določene rabe dobrin zadržali zase kot svoj ekskluzivni ozna-
čevalec družbene distinkcije. Tovrstno strategijo seveda krepko zamajejo
poskusi drugih, ki imajo pretenzijo po nošnji identičnega oblačila. Oblači-
la torej niso zgolj dobrine, ampak komunikacijske prakse, prek katerih se
vzpostavljajo, ohranjajo, potrjujejo in končno tudi slabijo položaji relativ-
ne moči. Posamezniki preko nošenja določenih oblačil skušajo reproduci-
rati statusne razlike oz. domnevne statusne (ekonomske) razlike naturali-
zirati in fiksirati v nespremenljive lege. Drugi skušajo z rabo identičnih ali
podobnih dobrin bolj ali manj zavestno oslabiti status prvih posamezni-
kov tako, da tovrstne rabe oblačil preobražajo v manj ekskluzivne. S tem
se slabijo statusne razlike pa tudi do takrat uveljavljeni pomeni posamez-
nih dobrin. Ta proces drsenja pomenov predstavi Barnard (2005, 44–45):
»Tipičen primer lahko, denimo, vidimo v procesu, v katerem stvaritve hau-
te couture prevzamejo in priličijo verige znamk za množično oblačenje in
nazadnje kroji za domačo izdelavo. Povsem razvidno je, da v tem primeru
pomene izvirnega oblačila na številne načine interpretirajo mnogi kulturni
proizvajalci, in da ima na koncu to oblačilo skupek pomenov, ki so drugačni
od tistih, ki jih je imelo v izhodišču. Če pa bi bil pomen že v izhodišču vse-
bovan v oblačilu in bi ga nositelj preprosto uporabil, da bi z njim prenesel
ta pomen naprej, tedaj omenjene prilagoditve in vnovične interpretacije
ne bi bile možne.«
Partikularne in domnevno ekskluzivistične pomene visoke mode, ki jih
nosijo samo bogati oz. tisti z »okusom«, kasneje konfekcijske tekstilne hiše
z množično produkcijo oslabijo, saj so tovrstni kosi oblačil lahko nenadoma
na voljo širši populaciji. Pomen, ki je bil torej pripisan določenemu kosu kot
znak visoke mode, si v soočenju z množično proizvodnjo izpogaja drugačen
status.
Modno kot trivialno in površinsko
Čeprav sta v slovarju pojma »modno« in »moderno« predstavljena kot sino-
nima in ju v besedilu na določenih mestih uporabljamo skorajda izmenič-
no, bi veljalo med njima narediti določen razloček. Moderno se nam lahko
izrisuje kot tisto, kar je časovno bližje sedanjosti, modno pa ni vselej veza-
no na časovno bližino, temveč so lahko, denimo, kroji modni pred petde-
setimi leti, po daljšem obdobju nemodnosti pa modni spet postanejo čez
nekaj desetletij.¹⁴ Že navedena misel iz filma Kajmak in marmelada to dobro
¹⁴ Zanimive vpoglede in razmisleke o modi ter modernem ter njunem razmerju ponuja v ob-
javljenem članku v reviji Fashion Theory Alex Esculapio (2019, 579–587), ki zlasti problema-
45
kov, da bi določene rabe dobrin zadržali zase kot svoj ekskluzivni ozna-
čevalec družbene distinkcije. Tovrstno strategijo seveda krepko zamajejo
poskusi drugih, ki imajo pretenzijo po nošnji identičnega oblačila. Oblači-
la torej niso zgolj dobrine, ampak komunikacijske prakse, prek katerih se
vzpostavljajo, ohranjajo, potrjujejo in končno tudi slabijo položaji relativ-
ne moči. Posamezniki preko nošenja določenih oblačil skušajo reproduci-
rati statusne razlike oz. domnevne statusne (ekonomske) razlike naturali-
zirati in fiksirati v nespremenljive lege. Drugi skušajo z rabo identičnih ali
podobnih dobrin bolj ali manj zavestno oslabiti status prvih posamezni-
kov tako, da tovrstne rabe oblačil preobražajo v manj ekskluzivne. S tem
se slabijo statusne razlike pa tudi do takrat uveljavljeni pomeni posamez-
nih dobrin. Ta proces drsenja pomenov predstavi Barnard (2005, 44–45):
»Tipičen primer lahko, denimo, vidimo v procesu, v katerem stvaritve hau-
te couture prevzamejo in priličijo verige znamk za množično oblačenje in
nazadnje kroji za domačo izdelavo. Povsem razvidno je, da v tem primeru
pomene izvirnega oblačila na številne načine interpretirajo mnogi kulturni
proizvajalci, in da ima na koncu to oblačilo skupek pomenov, ki so drugačni
od tistih, ki jih je imelo v izhodišču. Če pa bi bil pomen že v izhodišču vse-
bovan v oblačilu in bi ga nositelj preprosto uporabil, da bi z njim prenesel
ta pomen naprej, tedaj omenjene prilagoditve in vnovične interpretacije
ne bi bile možne.«
Partikularne in domnevno ekskluzivistične pomene visoke mode, ki jih
nosijo samo bogati oz. tisti z »okusom«, kasneje konfekcijske tekstilne hiše
z množično produkcijo oslabijo, saj so tovrstni kosi oblačil lahko nenadoma
na voljo širši populaciji. Pomen, ki je bil torej pripisan določenemu kosu kot
znak visoke mode, si v soočenju z množično proizvodnjo izpogaja drugačen
status.
Modno kot trivialno in površinsko
Čeprav sta v slovarju pojma »modno« in »moderno« predstavljena kot sino-
nima in ju v besedilu na določenih mestih uporabljamo skorajda izmenič-
no, bi veljalo med njima narediti določen razloček. Moderno se nam lahko
izrisuje kot tisto, kar je časovno bližje sedanjosti, modno pa ni vselej veza-
no na časovno bližino, temveč so lahko, denimo, kroji modni pred petde-
setimi leti, po daljšem obdobju nemodnosti pa modni spet postanejo čez
nekaj desetletij.¹⁴ Že navedena misel iz filma Kajmak in marmelada to dobro
¹⁴ Zanimive vpoglede in razmisleke o modi ter modernem ter njunem razmerju ponuja v ob-
javljenem članku v reviji Fashion Theory Alex Esculapio (2019, 579–587), ki zlasti problema-
45
