Page 52 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 52
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
izpričuje niti ne zanikuje njegove večje ali manjše znanstvenosti. Njegovo
znanstveno odličnost, moralno konsistentnost itd. preverjamo z drugimi
»kazalniki«, ne pa na podlagi njegovih oblačil.¹⁷
Nenazadnje moda, modno oblačenje in nasploh oblačenje ni vse, kar po-
sameznik je, gre le za en vidik vsakdanjih praks. Posameznik tudi ni vselej
in v vseh družbenih legah zgolj znanstvenik; obstajajo situacije, ko zna-
nost »ne puhti« iz posameznika. Posamezniki, vsekakor tudi znanstveniki,
nismo enodimenzionalna bitja. Posameznika konstituirajo vse komunika-
cijske prakse, ki jih izvaja, tako verbalno kot neverbalno komuniciranje,
tako formalno kot neformalno komuniciranje. »Tlačenje« znanstvenika ali
kogar koli drugega v eno razsežnost je neposredno škodljivo početje, kate-
rega namen je konstrukcija specifične podobe. Izražanje mod(er)nosti ne
more preprosto posrkati oz. izničiti vseh drugih vzporednih praks, ki jih
izvajamo kot posamezniki. Kljub modni opravi smo lahko znanstveniki,
zanesljivi vzgojitelji, nesebični prijatelji.
Seveda velja tudi nasprotno: nemodno oz. funkcionalno oblačenje v stilu
če je modna/nemodna, narodna noša ali poslovna obleka. Navedimo primer iz knjige Mali
princ, ko zgodba govori o domačem planetu Malega princa (De Saint-Exupéry 2005, 22–23):
»Tako sem izvedel drugo zelo važno stvar: njegov domači planet je bil komaj večji od hi-
še. Temu se nisem kdove kako čudil. Saj sem vedel, da so razen velikih planetov, kakršni
so Zemlja, Jupiter, Mars, Venera, ki jim je človek dal imena, še stotine drugih, ki so dosti-
krat tako majhni, da jih celo s teleskopom težko zaslediš. Kadar kak astronom katerega od
njih odkrije, mu da za ime številko. Imenuje ga npr. ›asteroid 325‹. Imam tehtne razloge za
domnevo, da prihaja Mali princ z asteroida B 612. Ta asteroid je enkrat samkrat leta 1909
zasledil s teleskopom neki turški zvezdogled. O svojem odkritju je imel obširno predavanje
na nekem mednarodnem astronomskem kongresu. Ker pa je bil oblečen po turško, mu te-
ga ni nihče verjel. Odrasli so pač takšni. Sreča za sloves asteroida B 612, da je turški sultan
pod smrtno kaznijo zapovedal svojemu narodu, naj se oblači po evropski šegi. Leta 1920 je
astronom, tokrat zelo okusno oblečen, predavanje ponovil. Zdaj mu je verjel ves svet.«
¹⁷ Na področju (modnega) oblačenja mrgolijo različna prepričanja in kulturno konstruirani
modeli »interpretacije«, kdo se intenzivno ukvarja z modo. Tu se kot še posebej kulturno
obremenjen spol izkaže moški. Retoriko moške mode sestavljajo vsakdanja prepričanja, da
so moški, ki skrbijo za oblačenje, na tak ali drugačen način neobičajni, pri čemer je zlasti ho-
moseksualnost ena od bolj impliciranih in predpostavljenih neobičajnosti, oz. »razlog«, ki
pojasnjuje njihovo neobičajnost. Ta neobičajnost se gradi na predpostavki, da so vsakdanje
prakse, ki zadevajo poudarjeno pozornost glede izbire oblačil, uporabo kozmetike, dose-
ganje ali ohranjanje mladostnega izgleda, spolno jasno kodirane kot feminilne, posledično
pa njihovo prakticiranje s strani oseb, ki so družbeno klasificirane kot pripadniki moškega
spola, pomeni svojevrstno rušenje norm. Prakse se pogosto povezujejo tudi z idejo krea-
tivnosti, ki se posledično povezuje z »neobičajnostjo«. V empiričnem raziskovanju so ugo-
tovili pogosto izpostavljanje in povezovanje kreativnosti v gejevski populaciji, zlasti skozi
različne poklice oz. delovne angažmaje, še posebej na področju umetnosti: pri oblikovanju,
slikarstvu, modi, stilistiki, fotografiji (Erdei in Savić 2015, 800).
52
izpričuje niti ne zanikuje njegove večje ali manjše znanstvenosti. Njegovo
znanstveno odličnost, moralno konsistentnost itd. preverjamo z drugimi
»kazalniki«, ne pa na podlagi njegovih oblačil.¹⁷
Nenazadnje moda, modno oblačenje in nasploh oblačenje ni vse, kar po-
sameznik je, gre le za en vidik vsakdanjih praks. Posameznik tudi ni vselej
in v vseh družbenih legah zgolj znanstvenik; obstajajo situacije, ko zna-
nost »ne puhti« iz posameznika. Posamezniki, vsekakor tudi znanstveniki,
nismo enodimenzionalna bitja. Posameznika konstituirajo vse komunika-
cijske prakse, ki jih izvaja, tako verbalno kot neverbalno komuniciranje,
tako formalno kot neformalno komuniciranje. »Tlačenje« znanstvenika ali
kogar koli drugega v eno razsežnost je neposredno škodljivo početje, kate-
rega namen je konstrukcija specifične podobe. Izražanje mod(er)nosti ne
more preprosto posrkati oz. izničiti vseh drugih vzporednih praks, ki jih
izvajamo kot posamezniki. Kljub modni opravi smo lahko znanstveniki,
zanesljivi vzgojitelji, nesebični prijatelji.
Seveda velja tudi nasprotno: nemodno oz. funkcionalno oblačenje v stilu
če je modna/nemodna, narodna noša ali poslovna obleka. Navedimo primer iz knjige Mali
princ, ko zgodba govori o domačem planetu Malega princa (De Saint-Exupéry 2005, 22–23):
»Tako sem izvedel drugo zelo važno stvar: njegov domači planet je bil komaj večji od hi-
še. Temu se nisem kdove kako čudil. Saj sem vedel, da so razen velikih planetov, kakršni
so Zemlja, Jupiter, Mars, Venera, ki jim je človek dal imena, še stotine drugih, ki so dosti-
krat tako majhni, da jih celo s teleskopom težko zaslediš. Kadar kak astronom katerega od
njih odkrije, mu da za ime številko. Imenuje ga npr. ›asteroid 325‹. Imam tehtne razloge za
domnevo, da prihaja Mali princ z asteroida B 612. Ta asteroid je enkrat samkrat leta 1909
zasledil s teleskopom neki turški zvezdogled. O svojem odkritju je imel obširno predavanje
na nekem mednarodnem astronomskem kongresu. Ker pa je bil oblečen po turško, mu te-
ga ni nihče verjel. Odrasli so pač takšni. Sreča za sloves asteroida B 612, da je turški sultan
pod smrtno kaznijo zapovedal svojemu narodu, naj se oblači po evropski šegi. Leta 1920 je
astronom, tokrat zelo okusno oblečen, predavanje ponovil. Zdaj mu je verjel ves svet.«
¹⁷ Na področju (modnega) oblačenja mrgolijo različna prepričanja in kulturno konstruirani
modeli »interpretacije«, kdo se intenzivno ukvarja z modo. Tu se kot še posebej kulturno
obremenjen spol izkaže moški. Retoriko moške mode sestavljajo vsakdanja prepričanja, da
so moški, ki skrbijo za oblačenje, na tak ali drugačen način neobičajni, pri čemer je zlasti ho-
moseksualnost ena od bolj impliciranih in predpostavljenih neobičajnosti, oz. »razlog«, ki
pojasnjuje njihovo neobičajnost. Ta neobičajnost se gradi na predpostavki, da so vsakdanje
prakse, ki zadevajo poudarjeno pozornost glede izbire oblačil, uporabo kozmetike, dose-
ganje ali ohranjanje mladostnega izgleda, spolno jasno kodirane kot feminilne, posledično
pa njihovo prakticiranje s strani oseb, ki so družbeno klasificirane kot pripadniki moškega
spola, pomeni svojevrstno rušenje norm. Prakse se pogosto povezujejo tudi z idejo krea-
tivnosti, ki se posledično povezuje z »neobičajnostjo«. V empiričnem raziskovanju so ugo-
tovili pogosto izpostavljanje in povezovanje kreativnosti v gejevski populaciji, zlasti skozi
različne poklice oz. delovne angažmaje, še posebej na področju umetnosti: pri oblikovanju,
slikarstvu, modi, stilistiki, fotografiji (Erdei in Savić 2015, 800).
52
