Page 56 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 56
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
(neracionalno) je v prvi vrsti učinek dominantnega pogleda, ki praviloma
sledi »moškim« motivacijam. Družbene skupine z večjo ekonomsko, poli-
tično in siceršnjo družbeno močjo so praviloma tiste, ki tudi rangirajo in
prioritizirajo prakse ter jim pripisujejo višjo ali nižjo stopnjo pomembno-
sti, trivialnosti, neuglednosti. Poleg tega živimo v družbi, ki kot temeljno
in najkredibilnejšo spoznavno vrednost pripisuje praksam, ki so uteme-
ljene na znanstvenih kriterijih, ti pa so praviloma odraz racionalnih, ek-
saktnih, preverljivih postopkov. Racionalnost se zato postavlja tudi kot
temeljni okvir pri razumevanju in razsojanju kopice drugih procesov. Ne
problematiziramo racionalnosti, problematiziramo pa strategijo, ki upo-
rablja nalepko racionalnosti za potrebe razvrednotenja drugih praks, za
katere (ob)velja nalepka »neracionalno«.
Obstoj distinkcije racionalno/neracionalno tudi okrepi prepričanje, da
gre za še posebej pomembno distinkcijo. Posledično se naredi jasna loč-
nica med racionalnimi/funkcionalnimi motivacijami (funkcionalnost arti-
kla motivira k nakupu artikla) ter neracionalnimi motivacijami (simbolna
razsežnost/modnost motivira k nakupu artikla). Menimo, da z dobrinami
nemalokrat zadovoljimo obe motivaciji hkrati.
Lepota tovrstne ideološko motivirane distinkcije je tudi v tem, da šele
vztrajanje na tej arbitrarni distinkciji omogoči resnično zaslepitev; spregle-
damo, da je ta meja umetno konstruirana in da je tudi njena relevantnost
konstruirana; kreira se torej vtis, da distinkcija odraža neko zunanjo real-
nost, v resnici pa je ravno nasprotno: distinkcija racionalno/neracionalno
konstruira mejo in preko te meje tudi legitimira distinkcijo kot relevantno.
Če se povrnemo na tehnične dobrine, torej trdimo, da lahko tudi funkci-
onalne dobrine uporabljamo kot »modne dodatke«. Motivacije po posedo-
vanju dobrine (avtomobil, najnovejši iPhone ...) lahko iščemo v racionalni
in neracionalni razsežnosti dobrine. Koeksistenca racionalne in neracio-
nalne dimenzije artikla je po našem mnenju lahko celo dodaten stimulus
za širjenje mode oz. za širjenje nabora dobrin, s katerimi uprizarjamo mo-
dnost. Kaj mislimo s tem? Moda kot praksa se tradicionalno in neupraviče-
no povezuje z ženskim spolom, pripisuje se ji neracionalnost, trivialnost in
muhavost, vsa tri našteta »stanja« pa se po tradicionalni seksistični mani-
ri pripisujejo ženskemu spolu. Skladno z uveljavljenim seksističnim okvi-
rom razlage, »čemu služita moški in ženska«, je torej moda v veliki meri
»rezervirana« za ženski spol. Kljub vse bolj razrahljanim scenarijem, kako
uprizarjamo »moškost« in »ženskost«, vseeno obstaja še kar nekaj spolne
ideologije in vztrajanja na binarnih opozicijah moško – žensko. Ohranjanje
teh opozicij se lahko potrjuje in »izpričuje« tudi preko simbolnih praks, ki
56
(neracionalno) je v prvi vrsti učinek dominantnega pogleda, ki praviloma
sledi »moškim« motivacijam. Družbene skupine z večjo ekonomsko, poli-
tično in siceršnjo družbeno močjo so praviloma tiste, ki tudi rangirajo in
prioritizirajo prakse ter jim pripisujejo višjo ali nižjo stopnjo pomembno-
sti, trivialnosti, neuglednosti. Poleg tega živimo v družbi, ki kot temeljno
in najkredibilnejšo spoznavno vrednost pripisuje praksam, ki so uteme-
ljene na znanstvenih kriterijih, ti pa so praviloma odraz racionalnih, ek-
saktnih, preverljivih postopkov. Racionalnost se zato postavlja tudi kot
temeljni okvir pri razumevanju in razsojanju kopice drugih procesov. Ne
problematiziramo racionalnosti, problematiziramo pa strategijo, ki upo-
rablja nalepko racionalnosti za potrebe razvrednotenja drugih praks, za
katere (ob)velja nalepka »neracionalno«.
Obstoj distinkcije racionalno/neracionalno tudi okrepi prepričanje, da
gre za še posebej pomembno distinkcijo. Posledično se naredi jasna loč-
nica med racionalnimi/funkcionalnimi motivacijami (funkcionalnost arti-
kla motivira k nakupu artikla) ter neracionalnimi motivacijami (simbolna
razsežnost/modnost motivira k nakupu artikla). Menimo, da z dobrinami
nemalokrat zadovoljimo obe motivaciji hkrati.
Lepota tovrstne ideološko motivirane distinkcije je tudi v tem, da šele
vztrajanje na tej arbitrarni distinkciji omogoči resnično zaslepitev; spregle-
damo, da je ta meja umetno konstruirana in da je tudi njena relevantnost
konstruirana; kreira se torej vtis, da distinkcija odraža neko zunanjo real-
nost, v resnici pa je ravno nasprotno: distinkcija racionalno/neracionalno
konstruira mejo in preko te meje tudi legitimira distinkcijo kot relevantno.
Če se povrnemo na tehnične dobrine, torej trdimo, da lahko tudi funkci-
onalne dobrine uporabljamo kot »modne dodatke«. Motivacije po posedo-
vanju dobrine (avtomobil, najnovejši iPhone ...) lahko iščemo v racionalni
in neracionalni razsežnosti dobrine. Koeksistenca racionalne in neracio-
nalne dimenzije artikla je po našem mnenju lahko celo dodaten stimulus
za širjenje mode oz. za širjenje nabora dobrin, s katerimi uprizarjamo mo-
dnost. Kaj mislimo s tem? Moda kot praksa se tradicionalno in neupraviče-
no povezuje z ženskim spolom, pripisuje se ji neracionalnost, trivialnost in
muhavost, vsa tri našteta »stanja« pa se po tradicionalni seksistični mani-
ri pripisujejo ženskemu spolu. Skladno z uveljavljenim seksističnim okvi-
rom razlage, »čemu služita moški in ženska«, je torej moda v veliki meri
»rezervirana« za ženski spol. Kljub vse bolj razrahljanim scenarijem, kako
uprizarjamo »moškost« in »ženskost«, vseeno obstaja še kar nekaj spolne
ideologije in vztrajanja na binarnih opozicijah moško – žensko. Ohranjanje
teh opozicij se lahko potrjuje in »izpričuje« tudi preko simbolnih praks, ki
56
