Page 55 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 55
Modno kot odvečno in neracionalno
nost/uporabnost in modnost zares izključujeta? Menimo, da lahko z isto
dobrino zadovoljimo tako potrebo po funkcionalnosti kot tudi potrebo po
modnosti. Problematična se nam zdi sama distinkcija, ki navidezno raz-
ločuje prakse v dve ločeni in nepovezani področji. Problematična torej ni
sama ugotovitev, da je neka dobrina modna, problematična je distinkcija,
ki vzpostavlja vtis, da so stvari lahko bodisi modne bodisi funkcionalne,
nikakor pa ne oboje skupaj. Ideološka motiviranost se nahaja v sami di-
stinkciji, ki s svojo pojavitvijo omogoča zaslepitev, po kateri v dobrinah
vidimo znake modnosti ali znake racionalnosti.
V nadaljevanju bomo predstavili dva primera tehničnih pripomočkov, ki
imata domnevno izrazito uporabno oz. funkcionalno razsežnost, njuno šir-
jenje pa bi lahko razumeli tudi kot preprosto »širjenje inovacij«, torej kot li-
nearno posvajanje vse bolj izpopolnjenih tehnoloških artefaktov. Tovrstna
linearno napredujoča tehnološka uporabnost lahko krepi razmišljanje, da
gre zgolj za objektivno preverljive tehnološke izboljšave. Pa vseeno: ali ima
lahko stalno posodabljanje tehnoloških verzij naprav tudi kakšno zvezo z
modo? Stalno nadgrajevane funkcionalnosti tehnologij vsekakor niso od-
večne, prav tako ne iracionalne, še manj neracionalne. Osebni komunika-
cijski pripomočki oz. intimne tehnologije imajo običajno tehnološko nad-
gradnjo in preverljivo funkcionalnost, ki jo lahko tudi testiramo ter se na
podlagi tovrstnih testov odločamo za določen model. Denimo avtomobila.
Revije ali TV-oddaje so polne tovrstnih testiranj, ki so potrošnikom v po-
moč, kateri model izbrati. Podobno je tudi z mobilnimi telefoni. V kolikor
upoštevamo Blumerjevo opredelitev nujnih pogojev za pojavljanje mode
(tu mislimo 4. pogoj – mode ne usmerjajo utilitarni/uporabni/funkcionalni
ali racionalni razmisleki, zato se vrednost tekmujočih modelov ne more
preverjati ali demonstrirati skozi eksaktna testiranja), potem ti dve teh-
nologiji (avtomobili in mobilni telefoni) nikakor nista pretendenta za ko-
municiranje modnosti. Gre za funkcionalni tehnologiji, ki bi se težko po-
tegovali za status artikla, preko katerega uprizarjamo modnost.
Kljub temu pa gre naše razmišljanje ravno v to smer. Menimo namreč,
da preverljiva funkcionalnost tehnologije slednji ne odvzame vnaprej tudi
možnosti, da postane pretendent za modni artikel. Predpostavljamo nam-
reč, da ima po eni strani artikel lahko funkcionalno in preverljivo razse-
žnost, po drugi strani pa ta isti artikel lahko vsebuje tudi simbolno oz.
(ne)racionalno razsežnost. Menimo, da se obe razsežji nikakor ne izklju-
čujeta. Drugače rečeno: motivacija za nakup tehnične dobrine je lahko ra-
cionalna, a hkrati tudi neracionalna.
Vztrajanje na distinkciji funkcionalno (racionalno) – nefunkcionalno
55
nost/uporabnost in modnost zares izključujeta? Menimo, da lahko z isto
dobrino zadovoljimo tako potrebo po funkcionalnosti kot tudi potrebo po
modnosti. Problematična se nam zdi sama distinkcija, ki navidezno raz-
ločuje prakse v dve ločeni in nepovezani področji. Problematična torej ni
sama ugotovitev, da je neka dobrina modna, problematična je distinkcija,
ki vzpostavlja vtis, da so stvari lahko bodisi modne bodisi funkcionalne,
nikakor pa ne oboje skupaj. Ideološka motiviranost se nahaja v sami di-
stinkciji, ki s svojo pojavitvijo omogoča zaslepitev, po kateri v dobrinah
vidimo znake modnosti ali znake racionalnosti.
V nadaljevanju bomo predstavili dva primera tehničnih pripomočkov, ki
imata domnevno izrazito uporabno oz. funkcionalno razsežnost, njuno šir-
jenje pa bi lahko razumeli tudi kot preprosto »širjenje inovacij«, torej kot li-
nearno posvajanje vse bolj izpopolnjenih tehnoloških artefaktov. Tovrstna
linearno napredujoča tehnološka uporabnost lahko krepi razmišljanje, da
gre zgolj za objektivno preverljive tehnološke izboljšave. Pa vseeno: ali ima
lahko stalno posodabljanje tehnoloških verzij naprav tudi kakšno zvezo z
modo? Stalno nadgrajevane funkcionalnosti tehnologij vsekakor niso od-
večne, prav tako ne iracionalne, še manj neracionalne. Osebni komunika-
cijski pripomočki oz. intimne tehnologije imajo običajno tehnološko nad-
gradnjo in preverljivo funkcionalnost, ki jo lahko tudi testiramo ter se na
podlagi tovrstnih testov odločamo za določen model. Denimo avtomobila.
Revije ali TV-oddaje so polne tovrstnih testiranj, ki so potrošnikom v po-
moč, kateri model izbrati. Podobno je tudi z mobilnimi telefoni. V kolikor
upoštevamo Blumerjevo opredelitev nujnih pogojev za pojavljanje mode
(tu mislimo 4. pogoj – mode ne usmerjajo utilitarni/uporabni/funkcionalni
ali racionalni razmisleki, zato se vrednost tekmujočih modelov ne more
preverjati ali demonstrirati skozi eksaktna testiranja), potem ti dve teh-
nologiji (avtomobili in mobilni telefoni) nikakor nista pretendenta za ko-
municiranje modnosti. Gre za funkcionalni tehnologiji, ki bi se težko po-
tegovali za status artikla, preko katerega uprizarjamo modnost.
Kljub temu pa gre naše razmišljanje ravno v to smer. Menimo namreč,
da preverljiva funkcionalnost tehnologije slednji ne odvzame vnaprej tudi
možnosti, da postane pretendent za modni artikel. Predpostavljamo nam-
reč, da ima po eni strani artikel lahko funkcionalno in preverljivo razse-
žnost, po drugi strani pa ta isti artikel lahko vsebuje tudi simbolno oz.
(ne)racionalno razsežnost. Menimo, da se obe razsežji nikakor ne izklju-
čujeta. Drugače rečeno: motivacija za nakup tehnične dobrine je lahko ra-
cionalna, a hkrati tudi neracionalna.
Vztrajanje na distinkciji funkcionalno (racionalno) – nefunkcionalno
55
