Page 59 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 59
Modno kot odvečno in neracionalno
Izpostaviti je treba tudi dimenzijo uporabnosti in neuporabnosti, ki se
tudi lahkotno povezuje z distinkcijo racionalno/neracionalno, vendar gre
za nekoliko drugačen pomenski odtenek. Vsekakor lahko trdimo, da so naj-
bolj trendovske, modne hlače (tudi) uporabne. Hkrati tudi ne moremo tr-
diti, da so klasično krojene hlače »uporabnejše« od trendovskih skinny fit
kavbojk. Lahko pa si ogledamo kakšno modno revijo in ugotovimo, da je
kakšna obleka zaradi kroja, dodatkov ali materiala »komaj uporabna«, vse-
kakor pa je lahko modna. Dobrinam torej pripisujemo raznolike atribu-
te, zlasti pa se je zasidrala percepcija dobrin skozi okvir (ne)uporabnosti
in (ne)funkcionalnosti, posledično pa se težje prepoznava morebitna mo-
dnost dobrin. Motivacije po razvijanju dobrin imajo lahko v ospredju pove-
čevanje uporabnosti, vseeno pa to nujno ne pokriva vseh motivov. Razvoj
dobrin ni vedno v funkciji zadovoljevanja nujnih potreb, dobrine se torej
razvijajo tudi na »nepotreben« način.
Razumevanje uporabnosti se načeloma najtesneje povezuje s področjem
tehnologije. Za področje razumevanja tehnologije in njenega razvoja je dol-
go časa veljalo prepričanje, da ljudje izumljajo tehnične izdelke zaradi svo-
jih osnovnih bioloških potreb, takšno razmišljanje pa izhaja iz funkciona-
listične antropologije in sociobiologije, ki sta kulturo razumeli kot rezultat
zadovoljevanja človekovih prehranjevalnih, reproduktivnih, obrambnih in
drugih potreb. Tehnični izdelki so seveda absolutno bistveni za človekovo
preživetje. Toda primerjalno preučevanje človekovih potreb in posamez-
nih iznajdb je pokazalo, da je biološka »nuja« relativen pojem. Določena
nuja morda za nekatere ljudi, generacijo ali družbene skupine sploh nima
nobene koristne vrednosti, medtem ko je za druge razkošje (Sorčan 1997,
44–45): »Brez takšne tehnologije, kot jo imamo danes, verjetno res ne bi
mogli početi večine stvari, ki jih danes počnemo. ›Toda lahko bi preživeli‹
[. . .], je prepričan Basalla.« George Bassala v pronicljivi knjigi The Evolution
of Technology (1989) začetno poglavje nameni vprašanju diverzitete, nuj-
nosti in evoluciji tehnologije. Ugotavlja, da se razvoj in uporaba tehnologi-
je prvenstveno razume skozi okvir človeške potrebe. Basalla se vpraša: če
tehnologija prvenstveno obstaja z namenom, da zadovolji/oskrbi temeljne
potrebe človeštva, potem moramo natančno ugotoviti, katere so te potre-
be in kako kompleksne tehnologije potrebujemo za zadovoljitev teh po-
treb. Vsako kompleksnost, ki gre preko striktnega zadovoljevanja potreb,
lahko ocenimo kot nepotrebno in jo moramo razlagati/pojasniti na drugih
izhodiščih. Basalla se nadalje sprašuje, ali potrebujemo avtomobile. Ugo-
tavlja, da nam pogosto govorijo, da so avtomobili absolutno bistveni, toda
avtomobil obstaja komaj dobrih sto let. Avtor pojasnjuje, da ni bila nuja
59
Izpostaviti je treba tudi dimenzijo uporabnosti in neuporabnosti, ki se
tudi lahkotno povezuje z distinkcijo racionalno/neracionalno, vendar gre
za nekoliko drugačen pomenski odtenek. Vsekakor lahko trdimo, da so naj-
bolj trendovske, modne hlače (tudi) uporabne. Hkrati tudi ne moremo tr-
diti, da so klasično krojene hlače »uporabnejše« od trendovskih skinny fit
kavbojk. Lahko pa si ogledamo kakšno modno revijo in ugotovimo, da je
kakšna obleka zaradi kroja, dodatkov ali materiala »komaj uporabna«, vse-
kakor pa je lahko modna. Dobrinam torej pripisujemo raznolike atribu-
te, zlasti pa se je zasidrala percepcija dobrin skozi okvir (ne)uporabnosti
in (ne)funkcionalnosti, posledično pa se težje prepoznava morebitna mo-
dnost dobrin. Motivacije po razvijanju dobrin imajo lahko v ospredju pove-
čevanje uporabnosti, vseeno pa to nujno ne pokriva vseh motivov. Razvoj
dobrin ni vedno v funkciji zadovoljevanja nujnih potreb, dobrine se torej
razvijajo tudi na »nepotreben« način.
Razumevanje uporabnosti se načeloma najtesneje povezuje s področjem
tehnologije. Za področje razumevanja tehnologije in njenega razvoja je dol-
go časa veljalo prepričanje, da ljudje izumljajo tehnične izdelke zaradi svo-
jih osnovnih bioloških potreb, takšno razmišljanje pa izhaja iz funkciona-
listične antropologije in sociobiologije, ki sta kulturo razumeli kot rezultat
zadovoljevanja človekovih prehranjevalnih, reproduktivnih, obrambnih in
drugih potreb. Tehnični izdelki so seveda absolutno bistveni za človekovo
preživetje. Toda primerjalno preučevanje človekovih potreb in posamez-
nih iznajdb je pokazalo, da je biološka »nuja« relativen pojem. Določena
nuja morda za nekatere ljudi, generacijo ali družbene skupine sploh nima
nobene koristne vrednosti, medtem ko je za druge razkošje (Sorčan 1997,
44–45): »Brez takšne tehnologije, kot jo imamo danes, verjetno res ne bi
mogli početi večine stvari, ki jih danes počnemo. ›Toda lahko bi preživeli‹
[. . .], je prepričan Basalla.« George Bassala v pronicljivi knjigi The Evolution
of Technology (1989) začetno poglavje nameni vprašanju diverzitete, nuj-
nosti in evoluciji tehnologije. Ugotavlja, da se razvoj in uporaba tehnologi-
je prvenstveno razume skozi okvir človeške potrebe. Basalla se vpraša: če
tehnologija prvenstveno obstaja z namenom, da zadovolji/oskrbi temeljne
potrebe človeštva, potem moramo natančno ugotoviti, katere so te potre-
be in kako kompleksne tehnologije potrebujemo za zadovoljitev teh po-
treb. Vsako kompleksnost, ki gre preko striktnega zadovoljevanja potreb,
lahko ocenimo kot nepotrebno in jo moramo razlagati/pojasniti na drugih
izhodiščih. Basalla se nadalje sprašuje, ali potrebujemo avtomobile. Ugo-
tavlja, da nam pogosto govorijo, da so avtomobili absolutno bistveni, toda
avtomobil obstaja komaj dobrih sto let. Avtor pojasnjuje, da ni bila nuja
59
