Page 61 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 61
Modno kot odvečno in neracionalno
tudi ponujati svoje partikularne modele mobilnih telefon, ki so bili stilsko
usklajeni s samimi znamkami; modna industrija je torej mobilni telefon
pretvorila v objekt mode, v okviru te strategije pa so se razvile različne kon-
ceptualizacije: mobilni telefon kot dodatek, kot ornament in kot zlatnina.
Prevladuje zlasti prvi pristop, torej razvijanje »modnih dodatkov«, ki so ob
stilski učinkovitosti relativno poceni, primer tretjega pristopa – mobitel
kot zlatnina – pa je, denimo, model telefona blagovne znamke Christian
Dior, ki se pohvali s safirji in 24 karatnim zlatom (Fortunati 2013, 105). Ob
tovrstni modni verziji telefona obstaja še casual (angl.) linija; gre za najbolj
razširjen tip mobilnih telefonov blagovnih znamk Nokia, Siemens, Moto-
rola ali, denimo, Samsung, pri oblikovanju teh modelov pa se niso ozirali na
dejstvo, da gre za »telesni del«, da je na površini, da je mobitel pravzaprav
določena »obleka«. Posledično se tudi postavljajo vprašanja, ali bo prevla-
dala moda ali oblikovanje, ali bo prišlo do sobivanja obeh vidikov, v teh pre-
mišljanjih pa se občasno tudi reaktivirajo uveljavljeni mišljenjski vzorci, po
katerih ženske v mobilnem telefonu hitreje vidijo modni objekt, moški pa
po uveljavljeni shemi v telefonu zlasti vidijo casual oblikovanje. V skladu s
tem Leopoldina Fortunati utemeljeno ugotavlja, da ni enoznačnega odgo-
vora, saj prihaja do maskulinizacije mode in feminizacije tehnologije, soo-
čeni smo torej s procesi, v katerih se stalno modificira tudi sama družbena
konstrukcija moškosti in ženskosti (str. 108). V zadnjih letih se pomemb-
nost tehnoloških inovacij vse očitneje povezuje s področjem oblikovalskih
inovacij, zlasti zaradi vse prisotnejšega upodatkovljenja (angl. datafication)
in pametnih nosljivih tehnologij (angl. smart wearable technologies). Naša
oblačila in naprave niso več le naša »podaljšana koža« (angl. extended skin),
ampak postaja ta naša podaljšana koža predmet upodatkovljenja. Posame-
zniki vse bolj nosimo oz. proizvajamo podatke, digitalne sledi, kar se, de-
nimo, odraža v rabi pametnih zapestnic, najočitneje pa se to odraža v ra-
bi pametnih telefonov. Govorimo o nekakšnem prehodu; posamezniki ne
nosimo oblačil, ampak nosimo pametna oblačila. Analogno ne govorimo
več o podaljšani koži, temveč o podaljšani upodatkovljeni koži (angl. exten-
ded datafied skin). Načini zbiranja, procesiranja, filtriranja in distribuiranja
informacij skozi algoritme igrajo vse osrednejšo vlogo pri usmerjanju ter
oblikovanju družbenega in kulturnega življenja, posledično torej tudi vpli-
vajo na področje mode, oblikovanja, okusa (Barile in Sugiyama 2020, 224).
Oblačila in modni dodatki (sončna očala, denimo) lahko postanejo senzor-
ji, ki zbirajo podatke o nositelju ter okolju in se posledično tudi odzivajo
glede na zbrane podatke. S pomočjo nosljivih tehnologij (angl. wearable
technologies), kot so, denimo, pametne ure (angl. smart watch), pametne
61
tudi ponujati svoje partikularne modele mobilnih telefon, ki so bili stilsko
usklajeni s samimi znamkami; modna industrija je torej mobilni telefon
pretvorila v objekt mode, v okviru te strategije pa so se razvile različne kon-
ceptualizacije: mobilni telefon kot dodatek, kot ornament in kot zlatnina.
Prevladuje zlasti prvi pristop, torej razvijanje »modnih dodatkov«, ki so ob
stilski učinkovitosti relativno poceni, primer tretjega pristopa – mobitel
kot zlatnina – pa je, denimo, model telefona blagovne znamke Christian
Dior, ki se pohvali s safirji in 24 karatnim zlatom (Fortunati 2013, 105). Ob
tovrstni modni verziji telefona obstaja še casual (angl.) linija; gre za najbolj
razširjen tip mobilnih telefonov blagovnih znamk Nokia, Siemens, Moto-
rola ali, denimo, Samsung, pri oblikovanju teh modelov pa se niso ozirali na
dejstvo, da gre za »telesni del«, da je na površini, da je mobitel pravzaprav
določena »obleka«. Posledično se tudi postavljajo vprašanja, ali bo prevla-
dala moda ali oblikovanje, ali bo prišlo do sobivanja obeh vidikov, v teh pre-
mišljanjih pa se občasno tudi reaktivirajo uveljavljeni mišljenjski vzorci, po
katerih ženske v mobilnem telefonu hitreje vidijo modni objekt, moški pa
po uveljavljeni shemi v telefonu zlasti vidijo casual oblikovanje. V skladu s
tem Leopoldina Fortunati utemeljeno ugotavlja, da ni enoznačnega odgo-
vora, saj prihaja do maskulinizacije mode in feminizacije tehnologije, soo-
čeni smo torej s procesi, v katerih se stalno modificira tudi sama družbena
konstrukcija moškosti in ženskosti (str. 108). V zadnjih letih se pomemb-
nost tehnoloških inovacij vse očitneje povezuje s področjem oblikovalskih
inovacij, zlasti zaradi vse prisotnejšega upodatkovljenja (angl. datafication)
in pametnih nosljivih tehnologij (angl. smart wearable technologies). Naša
oblačila in naprave niso več le naša »podaljšana koža« (angl. extended skin),
ampak postaja ta naša podaljšana koža predmet upodatkovljenja. Posame-
zniki vse bolj nosimo oz. proizvajamo podatke, digitalne sledi, kar se, de-
nimo, odraža v rabi pametnih zapestnic, najočitneje pa se to odraža v ra-
bi pametnih telefonov. Govorimo o nekakšnem prehodu; posamezniki ne
nosimo oblačil, ampak nosimo pametna oblačila. Analogno ne govorimo
več o podaljšani koži, temveč o podaljšani upodatkovljeni koži (angl. exten-
ded datafied skin). Načini zbiranja, procesiranja, filtriranja in distribuiranja
informacij skozi algoritme igrajo vse osrednejšo vlogo pri usmerjanju ter
oblikovanju družbenega in kulturnega življenja, posledično torej tudi vpli-
vajo na področje mode, oblikovanja, okusa (Barile in Sugiyama 2020, 224).
Oblačila in modni dodatki (sončna očala, denimo) lahko postanejo senzor-
ji, ki zbirajo podatke o nositelju ter okolju in se posledično tudi odzivajo
glede na zbrane podatke. S pomočjo nosljivih tehnologij (angl. wearable
technologies), kot so, denimo, pametne ure (angl. smart watch), pametne
61
