Page 64 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 64
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
šča na področje funkcionalnosti, s tem pa se njene komunikacijske preten-
zije po izražanju modernosti zakrijejo. Ali drugače rečeno: mobilni tele-
fon sicer resda postane v tehnološkem smislu neuporaben (programje ne
podpira več vseh funkcionalnosti aplikacij), toda ta isti telefon hkrati po-
staja »neuporaben« tudi v simbolnem smislu. Raznolike motivacije za na-
kup novega mobilnega telefona lahko uporabniki zakrijejo z navajanjem
funkcionalnih lastnosti novejšega tipa telefona, ki jih je napeljal k nakupu.
Marsikatera dobrina postane sčasoma v simbolnem smislu »neuporabna«.
Mobilni telefon starejšega datuma težje uporabljamo kot znak modernosti.
Čeprav bi starejši telefon lahko povsem zadovoljivo opravljal/zadovoljeval
posameznikove komunikacijske potrebe, pa s starejšo verzijo mobilnega
telefona ne moremo več komunicirati svoje mod(er)nosti.
Takole zapiše Breda Luthar (2014, 226): »Najbolj značilno za modo je, da
postane stvar, npr. obleka ali čevlji, neuporabna zaradi semiotske redun-
dantnosti mnogo prej, preden postane nefunkcionalna v uporabnem smi-
slu.« Vsekakor se zavedamo, da posamezniki nove tehnologije menjavajo
oz. kupujejo tudi zato, ker nekatere novejše aplikacije ne delujejo na starej-
ših verzijah mobilnih telefonov, da smo včasih celo primorani v nakup no-
vih tehnologij tudi zaradi funkcionalnosti. A to so skorajda »mejni primeri«
uporabnikov, ki odlašajo z nakupom, dokler niso prisiljeni v to; mednje so-
di, denimo, tudi avtor pričujočega besedila. Tovrstna v tehnologije vnaprej
vpisana zastarelost ne pojasni celotne zgodbe, saj se pri rabi mobilnega te-
lefona soočimo tako s tehnologijo telefona kot specifičnega materialnega
artefakta, soočimo se s prakso rokovanja s tem artefaktom, nenazadnje pa
zlasti tudi z prakso rabe telefona kot simbolne kulturne prakse (Luthar in
Pušnik 2018, 65).
Mobilni telefon lahko uporabljamo tudi na »nemoden« način, posame-
zniki ga, denimo, uporabljajo tudi potem, ko postane ta semiotsko redun-
danten. Ti posamezniki stavijo na uporabnost/funkcionalnost. Situacija se
dodatno zaplete, ker obstaja tudi načrtna neuporaba pametnega telefona.
Neuporaba ne izkazuje zgolj ekonomske ali kakšne druge zunanje »depri-
vacije«, lahko gre za bistveno kompleksnejši pojav. Raziskave kažejo, da so
tudi neuporabniki tehnologije lahko zelo raznolika druščina; gre za namer-
no samoizključene, materialno izključene itd. Poznamo pasivno izogibanje
ali pa, denimo, aktivno upiranje rabi tehnologije.²³ Neuporaba pametnega
²³ Sally Wyatt v besedilu »Non-Users Also Matter: The Construction of Users and Non-Users
of the Internet« omogoča zanimiv vpogled v neuporabo tehnologij. Skozi analizo uporabe
interneta prevprašuje prevladujoče domneve v uradnih dokumentih in v akademski litera-
64
šča na področje funkcionalnosti, s tem pa se njene komunikacijske preten-
zije po izražanju modernosti zakrijejo. Ali drugače rečeno: mobilni tele-
fon sicer resda postane v tehnološkem smislu neuporaben (programje ne
podpira več vseh funkcionalnosti aplikacij), toda ta isti telefon hkrati po-
staja »neuporaben« tudi v simbolnem smislu. Raznolike motivacije za na-
kup novega mobilnega telefona lahko uporabniki zakrijejo z navajanjem
funkcionalnih lastnosti novejšega tipa telefona, ki jih je napeljal k nakupu.
Marsikatera dobrina postane sčasoma v simbolnem smislu »neuporabna«.
Mobilni telefon starejšega datuma težje uporabljamo kot znak modernosti.
Čeprav bi starejši telefon lahko povsem zadovoljivo opravljal/zadovoljeval
posameznikove komunikacijske potrebe, pa s starejšo verzijo mobilnega
telefona ne moremo več komunicirati svoje mod(er)nosti.
Takole zapiše Breda Luthar (2014, 226): »Najbolj značilno za modo je, da
postane stvar, npr. obleka ali čevlji, neuporabna zaradi semiotske redun-
dantnosti mnogo prej, preden postane nefunkcionalna v uporabnem smi-
slu.« Vsekakor se zavedamo, da posamezniki nove tehnologije menjavajo
oz. kupujejo tudi zato, ker nekatere novejše aplikacije ne delujejo na starej-
ših verzijah mobilnih telefonov, da smo včasih celo primorani v nakup no-
vih tehnologij tudi zaradi funkcionalnosti. A to so skorajda »mejni primeri«
uporabnikov, ki odlašajo z nakupom, dokler niso prisiljeni v to; mednje so-
di, denimo, tudi avtor pričujočega besedila. Tovrstna v tehnologije vnaprej
vpisana zastarelost ne pojasni celotne zgodbe, saj se pri rabi mobilnega te-
lefona soočimo tako s tehnologijo telefona kot specifičnega materialnega
artefakta, soočimo se s prakso rokovanja s tem artefaktom, nenazadnje pa
zlasti tudi z prakso rabe telefona kot simbolne kulturne prakse (Luthar in
Pušnik 2018, 65).
Mobilni telefon lahko uporabljamo tudi na »nemoden« način, posame-
zniki ga, denimo, uporabljajo tudi potem, ko postane ta semiotsko redun-
danten. Ti posamezniki stavijo na uporabnost/funkcionalnost. Situacija se
dodatno zaplete, ker obstaja tudi načrtna neuporaba pametnega telefona.
Neuporaba ne izkazuje zgolj ekonomske ali kakšne druge zunanje »depri-
vacije«, lahko gre za bistveno kompleksnejši pojav. Raziskave kažejo, da so
tudi neuporabniki tehnologije lahko zelo raznolika druščina; gre za namer-
no samoizključene, materialno izključene itd. Poznamo pasivno izogibanje
ali pa, denimo, aktivno upiranje rabi tehnologije.²³ Neuporaba pametnega
²³ Sally Wyatt v besedilu »Non-Users Also Matter: The Construction of Users and Non-Users
of the Internet« omogoča zanimiv vpogled v neuporabo tehnologij. Skozi analizo uporabe
interneta prevprašuje prevladujoče domneve v uradnih dokumentih in v akademski litera-
64
