Page 62 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 62
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)

zapestnice za spremljanje zdravstvenega stanja (poznamo več nazivov in
marketinških izrazov; angl. fitness tracker, health monitor wristband), pa-
metne majice in pametni čevlji, nositelji sodelujejo pri produkciji velikega
podatkovja (angl. big data), kar jim neposredno omogoča ugotavljanje stop-
nje zdravja, ki jo kalkulirajo algoritmi (Barile in Sugiyama 2020, 221). Ker
oblačila niso več le zabojniki telesa, temveč podaljšek kože in senzibilnosti
nositelja, se pojavlja potreba po novem raziskovanju na stičišču medijskih
študij in študij mode: moda in oblačila kot medij (str. 219). Nosljive tehno-
logije so, skratka, postale integralni del medijskega ekosistema, v katerem
oblačila ostajajo protagonisti in pomembni akterji, a ta njihov status je vse
odvisnejši od vzporednih tehnoloških, bolj ali manj senzoričnih pametnih
naprav. Nosljive tehnologije morajo torej istočasno zagotavljati ustrezno
podobo kot tehnologija ter kot modni dodatek (str. 214).

V pravkar predstavljena premišljevanja o mobilnem telefonu se ne bo-
mo posebej spuščali in tudi ne bomo odkrivali »tople vode«. Mobilni tele-
fon je že dolgo časa razumljen kot objekt mode, naše premišljevanje pa bo
usmerjeno v tisto drugo, torej v casual stran mobilnih telefonov, ko torej
mobitelov ne razumemo kot modne dodatke ali zlate ogrlice, temveč kot
funkcionalne naprave. Tudi casual je modno, čeprav je na casual pripeta
funkcionalnost.

Obstajajo dobrine, ki se tradicionalno ne povezujejo z modo, čeprav naj-
demo določene elemente, s katerimi bi potrošnjo teh dobrin zlahka pove-
zali z modno logiko. Posamezniki, denimo, izjavljajo, da menjajo avto na
tri, pet ali sedem let. Drugi čakajo v dolgi vrsti, da kupijo nov model pame-
tnega telefona, »čeprav stara verzija še dela«.²² Tehnologije imajo v takih
primerih običajno še vedno uporabno vrednost, so funkcionalne, operabil-
ne. Kaj jim torej manjka? Čemu posamezniki zamenjajo mobilni telefon, če

²² Pisec besedila je imel obratno težavo: prenosni računalnik je pričel po dobrih petih letih
uporabe vse počasneje delovati – povsem običajne Wordove dokumente je zelo počasi od-
piral, zatikalo se je odpiranje naloženih fotografij, zatikalo se je odpiranje gmaila in pred-
vajanje videov na YouTubu. Na servisu so opravili diagnostiko računalnika, ugotovili, da je
računalnik tehnično brezhiben, vseeno pa pripomnili, da je pet let na področju prenosnih
računalnikov kar lepa starost. Podučili so me, da je to analogno 20 let staremu avtu. Skratka,
prenosnik ne podpira več dodatnih programskih aplikacij, zato je tudi zastarel in komajda
še uporaben. Poleg tega je bilo delovanje interneta moteno, ker sem imel staro verzijo in-
ternetne povezave (3 g), ki ne podpira nekaterih novejših funkcionalnosti. Primoran sem
bil kupiti nov računalnik in posodobiti internet. Pravkar navedeni primer bi seveda lahko
potrjeval funkcionalno logiko pri nakupovanju novih tehničnih pripomočkov. S tem se stri-
njamo. Poanta je v tem, da posamezniki kupujejo nove verzije brez očitne zastarelosti ali
pomanjkljive funkcionalnosti obstoječih tehnologij.

62
   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66   67