Page 65 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 65
Modno kot odvečno in neracionalno
telefona lahko kaže na nemodnost, nezainteresiranost, deprivacijo, lahko
pa kaže na posameznikovo širše stališče do sodobnega sveta, specifičen sta-
tement v stilu »tako jaz vidim svet in sebe v njem«. Če se glede uporabe
tehnologije strinjamo, da ne gre za »enosmerno cesto« (obstajajo raznoli-
ke motivacije in raznolike rabe tehnologije), lahko (podobno) raznolikost
motivov predpostavimo tudi pri neuporabi.
Drugi primer se nanaša na sodobno »obsesijo« z nakupovanjem športnih
terencev ali pa luksuznih, torej višjecenovnih avtomobilov, kjer motivacije
(športnost, pustolovskost, dinamičnost) nemara zakrijejo osnovnejšo mo-
tivacijo, da si posamezniki želijo biti modni, biti v koraku z modo.
Športni terenci so »avtomobili, s katerimi se zadnja leta ustvarja rast na
račun bolj klasičnih segmentov, kot so limuzine, karavani, v Evropi pa pred-
vsem na račun enoprostorcev in srednjega razreda. Dejstvo, da so višji, kar
je njihov najmočnejši prodajni adut – višje sedenje, boljši pregled –, po-
meni, da imajo večji zračni upor, da so v glavnem tudi težji in zato porabijo
več goriva« (Boncelj 2019). Športni terenci so poznani tudi pod kratico suv
(angl. sport utility vehicle). Gre za kategorijo motornih vozil, ki kombinira-
jo elemente cestnih potniških avtomobilov z elementi, ki so značilni za te-
turi glede neuporabe tehnologije. Razširjeno je namreč mnenje, da neuporaba tehnologi-
je vedno in nujno vključuje neenakost in deprivacijo. Producenti in uradniki internet obi-
čajno promovirajo kot univerzalni medij, katerega uporabniki bodo imeli boljši družbeno-
ekonomski položaj kot neuporabniki. Skratka, neuporaba je avtomatično razumljena kot
manj zaželena; portretira se kot manko in kot neprostovoljno dejanje. Sally Wyatt vpelje
rekonceptualizacijo kategorije neuporabe, ki vključuje prostovoljne in neprostovoljne vidi-
ke ter navaja štiri različne tipe neuporabnikov: »resisters« (ljudje, ki nikoli niso uporabljali
tehnologije, ker ne želijo), »rejectors« (ljudje, ki več ne uporabljajo tehnologije interneta,
ker jih ta dolgočasi, ker je draga ali ker imajo na voljo alternativne variante), »the exclu-
ded« (ljudje, ki nikoli niso uporabljali tehnologije interneta, ker ne morejo imeti dostopa
zaradi različnih razlogov – gre za družbeno ali tehnično izključene) in skupina neuporab-
nikov, imenovana »the expelled« (ljudje, ki so neprostovoljno prenehali uporabljati inter-
net, zaradi stroškov ali zaradi izgube institucionalnega dostopa). Njena študija opozarja,
da se moramo izogniti pastem implicitnega sprejemanja retorike tehnološkega razvoja, v
kateri je splošno navzoč tudi pogled, po katerem je posvajanje novih tehnologij norma,
da je posvajanje tehnologij vsesplošno zaželeno pri vseh uporabnikih. Sally Wyatt (2003,
67–79) predlaga, da neuporabnike in nekdanje uporabnike razumemo kot relevantno druž-
beno skupino, tudi ko razmišljamo o področju oblikovanja družbeno-tehničnih sprememb.
V slovenskem prostoru se je z vprašanjem digitalnih razslojenosti in z uporabniki (digital-
no vključeni) ter neuporabniki (digitalno izključeni) s širših ekonomskih ter zlasti kultur-
nih vidikov »kapitala« ukvarjala Tanja Oblak Črnič, ki dokazuje (2012, 39), da je »spletna
kultura prepleten družbeni pojav, ki ni determiniran le z družbenoekonomskim položajem
posameznika, temveč je intenzivno povezan z njegovo razredno pripadnostjo in kulturnim
kapitalom«.
65
telefona lahko kaže na nemodnost, nezainteresiranost, deprivacijo, lahko
pa kaže na posameznikovo širše stališče do sodobnega sveta, specifičen sta-
tement v stilu »tako jaz vidim svet in sebe v njem«. Če se glede uporabe
tehnologije strinjamo, da ne gre za »enosmerno cesto« (obstajajo raznoli-
ke motivacije in raznolike rabe tehnologije), lahko (podobno) raznolikost
motivov predpostavimo tudi pri neuporabi.
Drugi primer se nanaša na sodobno »obsesijo« z nakupovanjem športnih
terencev ali pa luksuznih, torej višjecenovnih avtomobilov, kjer motivacije
(športnost, pustolovskost, dinamičnost) nemara zakrijejo osnovnejšo mo-
tivacijo, da si posamezniki želijo biti modni, biti v koraku z modo.
Športni terenci so »avtomobili, s katerimi se zadnja leta ustvarja rast na
račun bolj klasičnih segmentov, kot so limuzine, karavani, v Evropi pa pred-
vsem na račun enoprostorcev in srednjega razreda. Dejstvo, da so višji, kar
je njihov najmočnejši prodajni adut – višje sedenje, boljši pregled –, po-
meni, da imajo večji zračni upor, da so v glavnem tudi težji in zato porabijo
več goriva« (Boncelj 2019). Športni terenci so poznani tudi pod kratico suv
(angl. sport utility vehicle). Gre za kategorijo motornih vozil, ki kombinira-
jo elemente cestnih potniških avtomobilov z elementi, ki so značilni za te-
turi glede neuporabe tehnologije. Razširjeno je namreč mnenje, da neuporaba tehnologi-
je vedno in nujno vključuje neenakost in deprivacijo. Producenti in uradniki internet obi-
čajno promovirajo kot univerzalni medij, katerega uporabniki bodo imeli boljši družbeno-
ekonomski položaj kot neuporabniki. Skratka, neuporaba je avtomatično razumljena kot
manj zaželena; portretira se kot manko in kot neprostovoljno dejanje. Sally Wyatt vpelje
rekonceptualizacijo kategorije neuporabe, ki vključuje prostovoljne in neprostovoljne vidi-
ke ter navaja štiri različne tipe neuporabnikov: »resisters« (ljudje, ki nikoli niso uporabljali
tehnologije, ker ne želijo), »rejectors« (ljudje, ki več ne uporabljajo tehnologije interneta,
ker jih ta dolgočasi, ker je draga ali ker imajo na voljo alternativne variante), »the exclu-
ded« (ljudje, ki nikoli niso uporabljali tehnologije interneta, ker ne morejo imeti dostopa
zaradi različnih razlogov – gre za družbeno ali tehnično izključene) in skupina neuporab-
nikov, imenovana »the expelled« (ljudje, ki so neprostovoljno prenehali uporabljati inter-
net, zaradi stroškov ali zaradi izgube institucionalnega dostopa). Njena študija opozarja,
da se moramo izogniti pastem implicitnega sprejemanja retorike tehnološkega razvoja, v
kateri je splošno navzoč tudi pogled, po katerem je posvajanje novih tehnologij norma,
da je posvajanje tehnologij vsesplošno zaželeno pri vseh uporabnikih. Sally Wyatt (2003,
67–79) predlaga, da neuporabnike in nekdanje uporabnike razumemo kot relevantno druž-
beno skupino, tudi ko razmišljamo o področju oblikovanja družbeno-tehničnih sprememb.
V slovenskem prostoru se je z vprašanjem digitalnih razslojenosti in z uporabniki (digital-
no vključeni) ter neuporabniki (digitalno izključeni) s širših ekonomskih ter zlasti kultur-
nih vidikov »kapitala« ukvarjala Tanja Oblak Črnič, ki dokazuje (2012, 39), da je »spletna
kultura prepleten družbeni pojav, ki ni determiniran le z družbenoekonomskim položajem
posameznika, temveč je intenzivno povezan z njegovo razredno pripadnostjo in kulturnim
kapitalom«.
65
