Page 69 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 69
Modno kot odvečno in neracionalno
tem, da se v takem avtu vozniki počutijo bolj varno« (Brglez 2017). Trend
naraščanja popularnosti športnih terencev je hkrati proizvajalcem nareko-
val proizvodnjo dostopnih vozil za širši segment kupcev, ob tem pa so se
tovrstni avtomobili precej »pomehkužili« in izgubili še tisto nekaj male-
ga »terenskega« duha, ki so ga premogli. Po drugi strani pa obstajajo tudi
kupci, ki si želijo resnega športnega terenca: športni terenci s ceno krepko
nad 50 tisoč evri morajo ponujati kombinacijo zunanje elegance, surovo
moč terenca pa nekoliko zakriti. »Kdor za športni terenec odšteje od 60 do
80 tisoč evrov, nerad sprejema kompromise,« zapiše Gregor Pavšič (Pavšič
2015). Množično zanimanje za športne terence, ki morajo biti tudi tržno
dostopni širšemu segmentu populacije, je postavil avtomobilske proizva-
jalce pred nezavidljivo nalogo (Pavšič 2015): »Če se športni terenci nižjega
cenovnega razreda, brez katerih danes na trgu ne more preživeti skoraj
noben proizvajalec več, pomikajo v smer navidezne in dejanske terenske
mehkužnosti, morajo dražji s u v ob zunanji elegantnosti in prefinjenosti
ponudi vsaj del ›hardcore‹ terenskega potenciala.«
Če se za hip povrnemo na vprašanje modnosti, so po našem prepričanju
motivacije lastnikov resnih športnih terencev enako heterogene kot mo-
tivacije nositeljev modnih oblačil; v kompleksnih in heterogeno stratifici-
ranih družbah ni možno nedvoumno določiti osnovne strategije ter moti-
vacije konkretnih posameznikov po posedovanju določenih dobrin, trdimo
pa, da je motiv modnosti zagotovo navzoč tudi pri avtomobilih. Resni špor-
tni terenci so dragi in lahko dosežejo ceno tudi prek 50.000 evrov; tu misli-
mo terence, ki zmorejo suvereno vožnjo po zelo grobem, neravnem terenu.
Ti avtomobili so marsikomu finančno nedosegljivi, zato pa je segment bolj
»kompromisnih«, recimo »pomehkuženih« športnih terencev precej širok
tržni segment, kjer se med motivacije pogosto vključi argument »večjega
udobja in varnosti«. Izražanje pustolovskega duha ali motivacija »varnosti«
v prometu sta zelo različni izhodišči, zato tudi motiv izražanja modnosti
ni nujno tista motivacija, ki jo lahko vnaprej pripišemo lastniku športnega
terenca. Brez empirične analize so take domneve le špekulacija. Vsekakor
pa so resni in posledično višjecenovni športni terenci precej priljubljeni pri
ekonomsko bolje situiranih posameznikih, ki preko športnega terenca lah-
ko istočasno izpostavljajo več različnih identitetnih vidikov (Pavšič 2015):
»Kdor ima denar in danes kupuje drag avtomobil, najpogosteje poseže po
luksuznem športnem terencu. Pri tem izbere vozilo, s katerim se bo lahko
brez zadrege peljal na poslovni sestanek in po njem na partijo golfa s po-
slovnimi partnerji, ob koncu tedna pa želi z njim uživati tudi med ovinki
in v vlogi avanturista še zunaj urejenih cest.«
69
tem, da se v takem avtu vozniki počutijo bolj varno« (Brglez 2017). Trend
naraščanja popularnosti športnih terencev je hkrati proizvajalcem nareko-
val proizvodnjo dostopnih vozil za širši segment kupcev, ob tem pa so se
tovrstni avtomobili precej »pomehkužili« in izgubili še tisto nekaj male-
ga »terenskega« duha, ki so ga premogli. Po drugi strani pa obstajajo tudi
kupci, ki si želijo resnega športnega terenca: športni terenci s ceno krepko
nad 50 tisoč evri morajo ponujati kombinacijo zunanje elegance, surovo
moč terenca pa nekoliko zakriti. »Kdor za športni terenec odšteje od 60 do
80 tisoč evrov, nerad sprejema kompromise,« zapiše Gregor Pavšič (Pavšič
2015). Množično zanimanje za športne terence, ki morajo biti tudi tržno
dostopni širšemu segmentu populacije, je postavil avtomobilske proizva-
jalce pred nezavidljivo nalogo (Pavšič 2015): »Če se športni terenci nižjega
cenovnega razreda, brez katerih danes na trgu ne more preživeti skoraj
noben proizvajalec več, pomikajo v smer navidezne in dejanske terenske
mehkužnosti, morajo dražji s u v ob zunanji elegantnosti in prefinjenosti
ponudi vsaj del ›hardcore‹ terenskega potenciala.«
Če se za hip povrnemo na vprašanje modnosti, so po našem prepričanju
motivacije lastnikov resnih športnih terencev enako heterogene kot mo-
tivacije nositeljev modnih oblačil; v kompleksnih in heterogeno stratifici-
ranih družbah ni možno nedvoumno določiti osnovne strategije ter moti-
vacije konkretnih posameznikov po posedovanju določenih dobrin, trdimo
pa, da je motiv modnosti zagotovo navzoč tudi pri avtomobilih. Resni špor-
tni terenci so dragi in lahko dosežejo ceno tudi prek 50.000 evrov; tu misli-
mo terence, ki zmorejo suvereno vožnjo po zelo grobem, neravnem terenu.
Ti avtomobili so marsikomu finančno nedosegljivi, zato pa je segment bolj
»kompromisnih«, recimo »pomehkuženih« športnih terencev precej širok
tržni segment, kjer se med motivacije pogosto vključi argument »večjega
udobja in varnosti«. Izražanje pustolovskega duha ali motivacija »varnosti«
v prometu sta zelo različni izhodišči, zato tudi motiv izražanja modnosti
ni nujno tista motivacija, ki jo lahko vnaprej pripišemo lastniku športnega
terenca. Brez empirične analize so take domneve le špekulacija. Vsekakor
pa so resni in posledično višjecenovni športni terenci precej priljubljeni pri
ekonomsko bolje situiranih posameznikih, ki preko športnega terenca lah-
ko istočasno izpostavljajo več različnih identitetnih vidikov (Pavšič 2015):
»Kdor ima denar in danes kupuje drag avtomobil, najpogosteje poseže po
luksuznem športnem terencu. Pri tem izbere vozilo, s katerim se bo lahko
brez zadrege peljal na poslovni sestanek in po njem na partijo golfa s po-
slovnimi partnerji, ob koncu tedna pa želi z njim uživati tudi med ovinki
in v vlogi avanturista še zunaj urejenih cest.«
69
