Page 78 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 78
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
obsedene ženske, bi lahko domnevali, da je prizor namenjen tudi smešenju
njene filozofije kot »površinske«. Njena filozofija je v resnici kar precej raz-
širjen model, po katerem se ravnajo številni posamezniki in posameznice.
V zaključnih dialogih s prodajalko se tudi povnanji in razgali svojevrsten
spopad oz. konflikt, kjer ženska brez cenzure izpostavi svoj siceršnji okus,
nakaže, da se zaveda svoje pripadnosti določenemu »okusu« (»Samo zato,
ker nosim visoke pete, jakno z okovi in imam urejene nohte?«), hkrati pa
demonstrira, da je kljub svojemu okusu zmožna izbrati in uprizoriti tudi
»subtilnejši« stil, izbrati elegantnejši izdelek. Skratka, kot izpostavi sama,
lahko je tudi »gospa« (»Spregledala bom, ker sem gospa.«). Kako torej lah-
ko interpretiramo tovrsten dialog? Vsekakor lahko vidimo, da je »okus«
zgolj družbena konstrukcija, neke vrste indikator razrednih in habitusnih
razlik,²⁹ a hkrati dialog nakaže, da se tovrstnih razlik marsikdo tudi zave-
da. Vpogled v »dober okus« ima lahko marsikdo. Napačno je torej izhajati
iz predpostavke, da je »dober okus« odraz kakšnih statusnih ali razrednih
preddispozicij, da je dober okus »naraven« odraz umeščenosti posamezni-
ka v družbeni strukturi, da je dober okus rezerviran za »prefinjene« osebe.
Dober okus, skratka, ni del »narave«, ni del nekakšnih pripisanih ali prido-
bljenih sposobnosti ali »daru«, »imeti in razkazovati dober okus« je zave-
stna praksa uprizarjanja pripadnosti določeni (statusno prestižnejši) sku-
pini. Dober okus se lahko izraža z zelo raznolikimi dobrinami, pogosto elite
preko potrošnje določenih dobrin skušajo izpostaviti svoj »dober okus«, ki
je pravzaprav le odraz njihovih močnejših ekonomskih predispozicij. Svo-
jo elitnost in prestižnost pripnejo na določene dobrine, ki so potencialno
modne in posledično postanejo tudi cenovno manj dosegljive.
Nenazadnje: ideološka in hkrati »votla« je že sama sintagma »dober
okus«, ki vpeljuje idejo, da obstaja dober okus, ki ga lahko ločimo od (sla-
bega) okusa. V resnici ni kvantitativnih ali kvalitativnih kriterijev za raz-
poznavanje in razvrščanje okusa.³⁰ Dobrine same na sebi nimajo večje ali
²⁹ Pierre Bourdieu je vsekakor izrazito uveljavljen avtor, ki se je obširno ukvarjali z različni-
mi razsežji simbolnega kapitala (ugled, status, kultiviranost, okus), več o okusu denimo v
njegovi sociološki klasiki La Distinction (1979).
³⁰ Posamezniki smo seveda nosilci določenih prepričanj in stališč, tudi o tem, kaj je dober
okus. »Dober okus« torej ni z »dobrimi geni« vrojeno stališče pa tudi ni stališče, ki lebdi po
zraku in posameznikom – če imajo srečo – pade na glavo. Izmed množice prepričanj po-
samezniki posvojimo le nekatere. Koristno se je zato vprašati po vseh okoliščinah, skozi
katere smo pridobili določeno idejo o tem, kaj je dober okus. Avtor pričujočega besedila,
denimo, ne bi nikoli na pogrnjeno mizo postavil umetnih rož. So umetne rože indikator
slabega okusa? Za avtorja verjetno že. A ideja »umetne rože so neprimerne, neokusne« ni
prepričanje, s katerim je avtor prišel na svet. Prepričanje je dobil od staršev, pa še od koga.
78
obsedene ženske, bi lahko domnevali, da je prizor namenjen tudi smešenju
njene filozofije kot »površinske«. Njena filozofija je v resnici kar precej raz-
širjen model, po katerem se ravnajo številni posamezniki in posameznice.
V zaključnih dialogih s prodajalko se tudi povnanji in razgali svojevrsten
spopad oz. konflikt, kjer ženska brez cenzure izpostavi svoj siceršnji okus,
nakaže, da se zaveda svoje pripadnosti določenemu »okusu« (»Samo zato,
ker nosim visoke pete, jakno z okovi in imam urejene nohte?«), hkrati pa
demonstrira, da je kljub svojemu okusu zmožna izbrati in uprizoriti tudi
»subtilnejši« stil, izbrati elegantnejši izdelek. Skratka, kot izpostavi sama,
lahko je tudi »gospa« (»Spregledala bom, ker sem gospa.«). Kako torej lah-
ko interpretiramo tovrsten dialog? Vsekakor lahko vidimo, da je »okus«
zgolj družbena konstrukcija, neke vrste indikator razrednih in habitusnih
razlik,²⁹ a hkrati dialog nakaže, da se tovrstnih razlik marsikdo tudi zave-
da. Vpogled v »dober okus« ima lahko marsikdo. Napačno je torej izhajati
iz predpostavke, da je »dober okus« odraz kakšnih statusnih ali razrednih
preddispozicij, da je dober okus »naraven« odraz umeščenosti posamezni-
ka v družbeni strukturi, da je dober okus rezerviran za »prefinjene« osebe.
Dober okus, skratka, ni del »narave«, ni del nekakšnih pripisanih ali prido-
bljenih sposobnosti ali »daru«, »imeti in razkazovati dober okus« je zave-
stna praksa uprizarjanja pripadnosti določeni (statusno prestižnejši) sku-
pini. Dober okus se lahko izraža z zelo raznolikimi dobrinami, pogosto elite
preko potrošnje določenih dobrin skušajo izpostaviti svoj »dober okus«, ki
je pravzaprav le odraz njihovih močnejših ekonomskih predispozicij. Svo-
jo elitnost in prestižnost pripnejo na določene dobrine, ki so potencialno
modne in posledično postanejo tudi cenovno manj dosegljive.
Nenazadnje: ideološka in hkrati »votla« je že sama sintagma »dober
okus«, ki vpeljuje idejo, da obstaja dober okus, ki ga lahko ločimo od (sla-
bega) okusa. V resnici ni kvantitativnih ali kvalitativnih kriterijev za raz-
poznavanje in razvrščanje okusa.³⁰ Dobrine same na sebi nimajo večje ali
²⁹ Pierre Bourdieu je vsekakor izrazito uveljavljen avtor, ki se je obširno ukvarjali z različni-
mi razsežji simbolnega kapitala (ugled, status, kultiviranost, okus), več o okusu denimo v
njegovi sociološki klasiki La Distinction (1979).
³⁰ Posamezniki smo seveda nosilci določenih prepričanj in stališč, tudi o tem, kaj je dober
okus. »Dober okus« torej ni z »dobrimi geni« vrojeno stališče pa tudi ni stališče, ki lebdi po
zraku in posameznikom – če imajo srečo – pade na glavo. Izmed množice prepričanj po-
samezniki posvojimo le nekatere. Koristno se je zato vprašati po vseh okoliščinah, skozi
katere smo pridobili določeno idejo o tem, kaj je dober okus. Avtor pričujočega besedila,
denimo, ne bi nikoli na pogrnjeno mizo postavil umetnih rož. So umetne rože indikator
slabega okusa? Za avtorja verjetno že. A ideja »umetne rože so neprimerne, neokusne« ni
prepričanje, s katerim je avtor prišel na svet. Prepričanje je dobil od staršev, pa še od koga.
78
