Page 82 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 82
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)

vane podobe ustreznosti vplivajo na preferirane podobe, kaj pomeni tele-
sna privlačnost.³² Privlačnost se naslavlja na vprašanje družbenih relacij,
naslavlja vprašanje starostne primernosti in telesne primernosti itd.

Vprašajmo se, kdaj in zakaj je določena oseba grajana oz. doživi kriti-
ke na račun svojih oblačil. Kdaj oseba deluje smešno, groteskno? Kdaj ji je
obleka »kot ulita«? Zamislimo si vsakdanji primer, denimo starejšo vitko
gospo v oprijeti športni majici. Gospa lahko doživi odobravanje v stilu, da
»se dobro upira staranju«, »da ji gre dobro za njeno starost«.³³ Prav tako
je lahko deležna zabodenih pogledov in šepetajočih komentarjev. V ozadju
morebitnih kritik je lahko graja domnevne objestnosti gospe, torej graja
dejanja, ker si napačna oseba privošči nošenje določenega kosa oblačila. Če
si oprijeto športno majico obleče mlad in s kilogrami obdarjen moški, bo
graja usmerjena bolj v fiziognomske neskladnosti telesa, ki se ne pokorava

³² Kot zanimivost naj omenimo, da od leta 2012 obstaja tudi revija z imenom Fat Studies
s podnaslovom An Interdisciplinary Journal of Body Weight and Society. Fat Studies je prva
akademska interdisciplinarna revija, ki kritično preučuje teorijo, raziskovanje, prakse in
programe, ki se nanašajo na telesno težo in podobo. Revija vključuje izvirne in pregledne
članke ter ocene na presečišču spola, rase/etničnosti, seksualnosti, starosti, sposobnosti in
družbeno-ekonomskega statusa. Članki predstavljajo raziskave reprezentacij debelosti na
področju zdravja in medicine, na področju farmacevtske industrije, predstavlja psihološke,
sociološke, kulturološke vidike debelosti, debelost raziskuje na področju literature, ume-
tnosti, gledališča, popularne kulture, medijskih študij, aktivizma. Revija zagovarja enakost
posameznikov ne glede na njihove telesne mere, raziskuje načine in razloge diskriminaci-
je. Izzvati in odstraniti skuša negativne povezave, ki jih ima družba v zvezi z debelostjo in
debelim telesom. Težo skuša videti enako kot višino – torej kot človeško značilnost, ki v
populaciji zelo variira.

³³ Take izjave so smiselne oz. delujejo smiselno zgolj zaradi vzpostavljenega stereotipa, po ka-
terem starost ne izgleda ravno lepo, biti star ni ravno »in«. V konkretnem primeru se gospa
sicer dobro upira staranju: posledica je torej krepitev lastne integritete – »še vedno se do-
bro upiram staranju«. Tudi sicer se podatek o starosti v kombinaciji z drugimi lastnostmi
posameznika pogosto posreduje »strateško«. Podatek o starosti je pravzaprav vir, ki ga lah-
ko uporabimo na vsaki točki konverzacije, da zaščitimo/okrepimo integriteto. Starost se
ne razkriva zelo pogosto, razkriva pa se na »strateški« način – takrat, ko je to potrebno ali
ugodno za posameznika. Funkcije razkrivanja starosti (kot pojasnjevanje slabega splošnega
počutja ali kot varovanje integritete) bazirajo na domnevi o procesih staranja. Obe strategiji
sta zasnovani na naslovnikovem verjetju v stereotip o povezanosti med starostjo in zdrav-
jem. Če naslovnik v ta stereotip ne bi verjel, bi bile izjave v stilu »Še vedno sem športno
aktivna, čeprav imam 87 let« nesmiselne. Obstaja pa neugodna posledica takšnih strategij
za stare ljudi. Uporaba tovrstnih izjav in strategij posredovanja informacij o starosti je sicer
koristna za konkretne posameznike, a hkrati te izjave krepijo negativne percepcije o starih
ljudi na splošnejši ravni. Kadar starejši ljudje rečejo, da »jim gre kar dobro za njihovo sta-
rost«, sami sicer delujejo zelo v redu, toda hkrati reproducirajo stereotip, da je starost nekaj
slabega, da običajno pomeni slabitev fizičnih ali psiholoških sposobnosti (Harwood 2007,
88–89).

82
   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87