Page 92 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 92
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
potemtakem ne smemo razlagati kot odsev ali epifenomen že obstoječih
razrednih odnosov, marveč kot enega od načinov, na katere se ti razredni
odnosi konstituirajo. Razvidno je, da je obleka oz. uniforma nekaj, kar spo-
roča razredno identiteto, saj si plemiška gospa, katere služabnica nosi kri-
nolino, njeno početje razlaga kot oponašanje svojega lastnega razrednega
položaja, kar pa se ji zdi vredno vse graje.«
Danes navidezno torej ni več »vertikalnega« razmejevanja, saj »vsi lahko
postanemo kdor koli«, zato v pretežni meri ostajajo »horizontalna« razme-
jevanja, ki jih seveda lahko vidimo tudi kot obliko hierarhičnih odnosov.
Tako se, denimo, spolni obremenjenosti sodobna družba še vedno ni pov-
sem odrekla. Spolne razlike imajo še vedno vpliv tudi na modno industrijo,
hkrati pa moda podpira in reproducira norme moške ter ženske privlačno-
sti in ustreznosti, ki izražajo spolne razlike. Danes prevladuje ženska mo-
da, ki se tudi bistveno hitreje spreminja (Šterman 2014, 140): »Če primer-
jamo žensko in moško modo, so za prvo značilne hitre spremembe silhuet.
Razlika je tudi v dovzetnosti za barvne novosti in detajle. Razlike med spo-
loma so očitne tudi pri nakupovalnih navadah.« Hitrejše spreminjanje mo-
de za ženske in večja dovzetnost za variacije v krojih, barvah, kombinacijah
so po eni strani odraz splošnega družbenega pospeševanja (hitrejši cikli na
vseh področjih družbe in posameznika, ki povzročajo hitrejšo »obrablje-
nost« in kratkoživost odnosov, institucij, itd., posledica je vznik omenjene
hitre mode). Hitrejše spreminjanje mode in drastičnejši posegi v zunanji
izgled ženske mode pa so bili nekoč in so tudi danes »namig«, da so ženske
»po naravi« nepredvidljivejše, kar spada v seksistično »zakladnico« zdrave
pameti in »ljudskih modrosti«. Ženska moda je v resnici bolj razvejana in
zajema obsežnejše ter barvitejše transformacije, toda to nikakor ni odraz
nature, ampak prevladujočega obravnavanja žensk kot še posebej dovze-
tnega za »lepšanje«. Ženske vladajoča ideologija že precej časa opredeljuje
kot estetski spol, spol, ki se mora narediti za privlačnega. Prav tako lahko
hitrejše spreminjanje ženske mode kreira vtis, da so vizualne spremembe,
ki jih razumemo kot minljive, nepomembne, odvečne, neracionalne, še po-
sebej značilne za ženski spol. Še vedno je prisotno prepričanje, da se »prava
narava človeka skriva v globinah«, zato so zunanji vizualni znaki, torej tudi
oblačila, hitro predmet sumničenja.
Gledano s širše in dolgotrajnejše zgodovinske perspektive ugotovimo, da
je tudi moški spol lahko še kako predmet natančne obravnave. V osemnaj-
stem stoletju je bila, denimo, v Evropi moška moda v enaki ali celo večji me-
ri ekstravagantna in vsaj tako pomembna kot ženska, v devetnajstem sto-
letju pa smo bili priča vzponu enostavnejših oblačil za moške. Spremembe
92
potemtakem ne smemo razlagati kot odsev ali epifenomen že obstoječih
razrednih odnosov, marveč kot enega od načinov, na katere se ti razredni
odnosi konstituirajo. Razvidno je, da je obleka oz. uniforma nekaj, kar spo-
roča razredno identiteto, saj si plemiška gospa, katere služabnica nosi kri-
nolino, njeno početje razlaga kot oponašanje svojega lastnega razrednega
položaja, kar pa se ji zdi vredno vse graje.«
Danes navidezno torej ni več »vertikalnega« razmejevanja, saj »vsi lahko
postanemo kdor koli«, zato v pretežni meri ostajajo »horizontalna« razme-
jevanja, ki jih seveda lahko vidimo tudi kot obliko hierarhičnih odnosov.
Tako se, denimo, spolni obremenjenosti sodobna družba še vedno ni pov-
sem odrekla. Spolne razlike imajo še vedno vpliv tudi na modno industrijo,
hkrati pa moda podpira in reproducira norme moške ter ženske privlačno-
sti in ustreznosti, ki izražajo spolne razlike. Danes prevladuje ženska mo-
da, ki se tudi bistveno hitreje spreminja (Šterman 2014, 140): »Če primer-
jamo žensko in moško modo, so za prvo značilne hitre spremembe silhuet.
Razlika je tudi v dovzetnosti za barvne novosti in detajle. Razlike med spo-
loma so očitne tudi pri nakupovalnih navadah.« Hitrejše spreminjanje mo-
de za ženske in večja dovzetnost za variacije v krojih, barvah, kombinacijah
so po eni strani odraz splošnega družbenega pospeševanja (hitrejši cikli na
vseh področjih družbe in posameznika, ki povzročajo hitrejšo »obrablje-
nost« in kratkoživost odnosov, institucij, itd., posledica je vznik omenjene
hitre mode). Hitrejše spreminjanje mode in drastičnejši posegi v zunanji
izgled ženske mode pa so bili nekoč in so tudi danes »namig«, da so ženske
»po naravi« nepredvidljivejše, kar spada v seksistično »zakladnico« zdrave
pameti in »ljudskih modrosti«. Ženska moda je v resnici bolj razvejana in
zajema obsežnejše ter barvitejše transformacije, toda to nikakor ni odraz
nature, ampak prevladujočega obravnavanja žensk kot še posebej dovze-
tnega za »lepšanje«. Ženske vladajoča ideologija že precej časa opredeljuje
kot estetski spol, spol, ki se mora narediti za privlačnega. Prav tako lahko
hitrejše spreminjanje ženske mode kreira vtis, da so vizualne spremembe,
ki jih razumemo kot minljive, nepomembne, odvečne, neracionalne, še po-
sebej značilne za ženski spol. Še vedno je prisotno prepričanje, da se »prava
narava človeka skriva v globinah«, zato so zunanji vizualni znaki, torej tudi
oblačila, hitro predmet sumničenja.
Gledano s širše in dolgotrajnejše zgodovinske perspektive ugotovimo, da
je tudi moški spol lahko še kako predmet natančne obravnave. V osemnaj-
stem stoletju je bila, denimo, v Evropi moška moda v enaki ali celo večji me-
ri ekstravagantna in vsaj tako pomembna kot ženska, v devetnajstem sto-
letju pa smo bili priča vzponu enostavnejših oblačil za moške. Spremembe
92
