Page 93 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 93
Mod(er)no kot »sprejemljivo« in »pravilno«
so bile odraz spremenjenih družbeno-ekonomskih razmer in odnosov med
spoloma. Evropski družinski moški iz meščanskega okolja je preko oblačil
pokazal svojo usmerjenost v delo, manj poudarjena, na ravni krojev pre-
prostejša oblačila so odražala, da je delovni angažma primarno formacijsko
okolje moškega, kjer je aktualiziral in »izpričal« svoj osrednji življenjski fo-
kus. Istočasno je svojo moč in prestiž (veljavo) izražal prek poudarjenih in
sofisticiranih oblačil svoje soproge (Aspers in Godart 2013, 184).⁴¹ Če so bila
ženska oblačila v skladu z ideološkimi »namigi« o ženski muhavosti spre-
menljivejša, pa so bila moška »doslednejša« in strožja, kar je ideološki »na-
mig« o moški stanovitnosti. Tu gre hkrati za lep primer, kako se ideološka
prepričanja reproducirajo ne le preko »vsebine«, ampak preko forme, kako
lahko torej kultura komunicira svoje podobe ženskosti in moškosti preko
konvencionaliziranih formalnih podob moške (oblačilne) stanovitnosti in
ženske (oblačilne) nestanovitnosti. Toda oba spola sta (bila) v enaki me-
ri ujetnika predpisovanja in normiranja. Če se za žensko modo pričakuje
in predpisuje večja variabilnost, to ne pomeni kaj večje svobode; še vedno
gre za predpisovanje. Če moda za ženske omogoča variabilnost, to še ne
pomeni, da si je variabilnost ženska sama izbrala, ampak ji je bila določe-
na. Ženska postane le izvajalka prakse variabilnosti ali raznolikosti. Enako
velja za modno »ustaljenost in umirjenost« takratnega moškega.
Če je torej določena družbena skupina deležna obsežnejšega predpisova-
nja, to hkrati ne pomeni, da druga družbena skupina preprosto uživa v sta-
nju »odsotnosti« predpisovanja. Gre le za manko eksplicitnega predpisova-
nja. Da gre v resnici za enako moč predpisovanja, lahko preprosto preve-
rimo v situaciji, ko se, denimo, moški kot pripadnik skupine »brez predpi-
⁴¹ John Carl Flügel v leta 1930 izdani knjigi The Psychology of Clothes v poglavju 13 (»The Ethics
of Dress – Individual and Sexual Differentiation«) na nekoliko drugačen način kritično izpo-
stavlja in problematizira spolne razlike na področju oblačenja ter navaja tudi »dvojni moral-
ni standard«, saj naj bi od moških na področju oblačenja zahteval več ostrine in doslednosti,
medtem ko se ženska oblačila hitreje modificirajo v smer lahkotnosti. Flügel ugotavlja, da
je kar nekaj predhodnih generacij moških lahko uživalo v precej udobnejših oblačilih, ki
so omogočala tudi večjo svobodo gibanja, ki so bila prijaznejša telesu, vse to pa naj bi se-
daj izpuhtelo. Flügel natančno specificira časovno obdobje, na katero se nanašajo te spolne
razlike (januar 1930), v nadaljevanju pa navede ključne točke na področju ženskih oblačil, ki
nudijo več zadovoljstva kot oblačila moških, izpostavi torej kar nekaj distinkcij med resnim
moškim oblačenjem in lahkotnejšim ženskim oblačenjem, bodisi na ravni večje raznoliko-
sti barv, večje raznolikost materialov, večje individualne svobode na ravni izbire materia-
lov, krojev in stila oblačenja, poleg tega so ženska oblačila lažja po teži, žensko oblačenje
dopušča glede na vremenske razmere bistveni večji razpon in obseg oblačil, ženska oblačila
omogočajo večjo svobodo gibanja (Flügel 1930, 203–205).
93
so bile odraz spremenjenih družbeno-ekonomskih razmer in odnosov med
spoloma. Evropski družinski moški iz meščanskega okolja je preko oblačil
pokazal svojo usmerjenost v delo, manj poudarjena, na ravni krojev pre-
prostejša oblačila so odražala, da je delovni angažma primarno formacijsko
okolje moškega, kjer je aktualiziral in »izpričal« svoj osrednji življenjski fo-
kus. Istočasno je svojo moč in prestiž (veljavo) izražal prek poudarjenih in
sofisticiranih oblačil svoje soproge (Aspers in Godart 2013, 184).⁴¹ Če so bila
ženska oblačila v skladu z ideološkimi »namigi« o ženski muhavosti spre-
menljivejša, pa so bila moška »doslednejša« in strožja, kar je ideološki »na-
mig« o moški stanovitnosti. Tu gre hkrati za lep primer, kako se ideološka
prepričanja reproducirajo ne le preko »vsebine«, ampak preko forme, kako
lahko torej kultura komunicira svoje podobe ženskosti in moškosti preko
konvencionaliziranih formalnih podob moške (oblačilne) stanovitnosti in
ženske (oblačilne) nestanovitnosti. Toda oba spola sta (bila) v enaki me-
ri ujetnika predpisovanja in normiranja. Če se za žensko modo pričakuje
in predpisuje večja variabilnost, to ne pomeni kaj večje svobode; še vedno
gre za predpisovanje. Če moda za ženske omogoča variabilnost, to še ne
pomeni, da si je variabilnost ženska sama izbrala, ampak ji je bila določe-
na. Ženska postane le izvajalka prakse variabilnosti ali raznolikosti. Enako
velja za modno »ustaljenost in umirjenost« takratnega moškega.
Če je torej določena družbena skupina deležna obsežnejšega predpisova-
nja, to hkrati ne pomeni, da druga družbena skupina preprosto uživa v sta-
nju »odsotnosti« predpisovanja. Gre le za manko eksplicitnega predpisova-
nja. Da gre v resnici za enako moč predpisovanja, lahko preprosto preve-
rimo v situaciji, ko se, denimo, moški kot pripadnik skupine »brez predpi-
⁴¹ John Carl Flügel v leta 1930 izdani knjigi The Psychology of Clothes v poglavju 13 (»The Ethics
of Dress – Individual and Sexual Differentiation«) na nekoliko drugačen način kritično izpo-
stavlja in problematizira spolne razlike na področju oblačenja ter navaja tudi »dvojni moral-
ni standard«, saj naj bi od moških na področju oblačenja zahteval več ostrine in doslednosti,
medtem ko se ženska oblačila hitreje modificirajo v smer lahkotnosti. Flügel ugotavlja, da
je kar nekaj predhodnih generacij moških lahko uživalo v precej udobnejših oblačilih, ki
so omogočala tudi večjo svobodo gibanja, ki so bila prijaznejša telesu, vse to pa naj bi se-
daj izpuhtelo. Flügel natančno specificira časovno obdobje, na katero se nanašajo te spolne
razlike (januar 1930), v nadaljevanju pa navede ključne točke na področju ženskih oblačil, ki
nudijo več zadovoljstva kot oblačila moških, izpostavi torej kar nekaj distinkcij med resnim
moškim oblačenjem in lahkotnejšim ženskim oblačenjem, bodisi na ravni večje raznoliko-
sti barv, večje raznolikost materialov, večje individualne svobode na ravni izbire materia-
lov, krojev in stila oblačenja, poleg tega so ženska oblačila lažja po teži, žensko oblačenje
dopušča glede na vremenske razmere bistveni večji razpon in obseg oblačil, ženska oblačila
omogočajo večjo svobodo gibanja (Flügel 1930, 203–205).
93
