Page 124 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 124
Sandra Ćeha
ziji skupaj oblikujeta štiri medsebojno združljiva izkustvena področja.
Zabava v modelu predstavlja dejanje, ki na prijeten in zabaven način
pritegne človekovo pozornost. Gre za eno od najstarejših oblik izkušenj,
najrazvitejših in poznanih. Potrošniki se udeležujejo dejavnosti, ki ne
zahtevajo dosti napora, sodelujejo pasivneje in njihova povezava z do-
godkom je bolj absorpcija/vpoj (npr. sprehod v naravi). Izobraževanje
vključuje aktivno sodelovanje posameznika. Cilj izobraževalne vrednosti
doživetja je resnično informiranje ljudi in povečevanje njihovega znanja
ali spretnosti. Na ta način se vključujeta um (intelektualna vzgoja) in telo
(telesni trening). Izraz edutainment je nastal s kombinacijo izobraževanja
in zabave (npr. tečaj smučanja).
Cilj estetske vrednosti doživetja je ustvariti okolje, ki bo dovolj vabljivo
in udobno ter v katerem posamezniki preprosto želijo biti (npr. ogled
nogometne tekme na nogometnem stadionu). Vsako estetsko doživetje,
ustvarjeno v posamezniku, je resnično, ne glede na to, ali so dražljaji
naravni ali umetni. Pri pobegu so posamezniki popolnoma poglobljeni
v doživljanje doživetja oziroma sodelujejo kot aktivno vključeni udele-
ženci. Vse bolj iščejo nova doživetja, ki jim nudijo pobeg od resničnega
življenja in rutine (npr. vožnja s kajaki). Osrčje modela izkustvene eko-
nomije (angl. sweet spot) so najmočnejša doživetja, ki vključujejo vsa štiri
področja. V osrčju se posamezniki aktivno odzivajo na dogajanje okoli
sebe, pri čemer ostajajo pasivno pozorni na celotno dejavnost.
Pine in Gilmore (2019) opozarjata, da morajo biti vse komponente mo-
dela izkustvene ekonomije medsebojno usklajene in delovati kot celota
s ciljem ustvarjanja edinstvenega ter intenzivnejšega doživetja za posa-
meznika. Zagotavljanje najbogatejšega doživetja pomaga pri ustvarjanju
spominov, posameznika bolj poveže z doživetjem in s ponudnikom le-
tega ter spodbudi ponovno vračanje potrošnikov.
Bistvo modela izkustvene ekonomije je čas oziroma oblikovanje časa in
ustvarjanje stimulativnega okolja. Doživetja temeljijo na dobro porablje-
nem času, ki je zapolnjen z dogodki/dejavnostmi z vseh štirih področij
modela: zabave, izobraževanja, estetike in pobega. Ključnega pomena je
ustvariti doživetja, vredna pozornosti potrošnikov. Glede na to, da po-
trošniki vse bolj cenijo svoj čas in denar, je izjemnega pomena dobro
raziskati njihove želje in potrebe. Pri tem ima glavno vlogo interakcija
oziroma osebna komunikacija s posamezniki. Cilj ustvarjenih doživetij s
komponentami izkustvene ekonomije je pritegniti potrošnike na oseben
način ter jim ponuditi nekaj novega in drugačnega.
Model izkustvene ekonomije je možno implementirati na vseh pod-
124
ziji skupaj oblikujeta štiri medsebojno združljiva izkustvena področja.
Zabava v modelu predstavlja dejanje, ki na prijeten in zabaven način
pritegne človekovo pozornost. Gre za eno od najstarejših oblik izkušenj,
najrazvitejših in poznanih. Potrošniki se udeležujejo dejavnosti, ki ne
zahtevajo dosti napora, sodelujejo pasivneje in njihova povezava z do-
godkom je bolj absorpcija/vpoj (npr. sprehod v naravi). Izobraževanje
vključuje aktivno sodelovanje posameznika. Cilj izobraževalne vrednosti
doživetja je resnično informiranje ljudi in povečevanje njihovega znanja
ali spretnosti. Na ta način se vključujeta um (intelektualna vzgoja) in telo
(telesni trening). Izraz edutainment je nastal s kombinacijo izobraževanja
in zabave (npr. tečaj smučanja).
Cilj estetske vrednosti doživetja je ustvariti okolje, ki bo dovolj vabljivo
in udobno ter v katerem posamezniki preprosto želijo biti (npr. ogled
nogometne tekme na nogometnem stadionu). Vsako estetsko doživetje,
ustvarjeno v posamezniku, je resnično, ne glede na to, ali so dražljaji
naravni ali umetni. Pri pobegu so posamezniki popolnoma poglobljeni
v doživljanje doživetja oziroma sodelujejo kot aktivno vključeni udele-
ženci. Vse bolj iščejo nova doživetja, ki jim nudijo pobeg od resničnega
življenja in rutine (npr. vožnja s kajaki). Osrčje modela izkustvene eko-
nomije (angl. sweet spot) so najmočnejša doživetja, ki vključujejo vsa štiri
področja. V osrčju se posamezniki aktivno odzivajo na dogajanje okoli
sebe, pri čemer ostajajo pasivno pozorni na celotno dejavnost.
Pine in Gilmore (2019) opozarjata, da morajo biti vse komponente mo-
dela izkustvene ekonomije medsebojno usklajene in delovati kot celota
s ciljem ustvarjanja edinstvenega ter intenzivnejšega doživetja za posa-
meznika. Zagotavljanje najbogatejšega doživetja pomaga pri ustvarjanju
spominov, posameznika bolj poveže z doživetjem in s ponudnikom le-
tega ter spodbudi ponovno vračanje potrošnikov.
Bistvo modela izkustvene ekonomije je čas oziroma oblikovanje časa in
ustvarjanje stimulativnega okolja. Doživetja temeljijo na dobro porablje-
nem času, ki je zapolnjen z dogodki/dejavnostmi z vseh štirih področij
modela: zabave, izobraževanja, estetike in pobega. Ključnega pomena je
ustvariti doživetja, vredna pozornosti potrošnikov. Glede na to, da po-
trošniki vse bolj cenijo svoj čas in denar, je izjemnega pomena dobro
raziskati njihove želje in potrebe. Pri tem ima glavno vlogo interakcija
oziroma osebna komunikacija s posamezniki. Cilj ustvarjenih doživetij s
komponentami izkustvene ekonomije je pritegniti potrošnike na oseben
način ter jim ponuditi nekaj novega in drugačnega.
Model izkustvene ekonomije je možno implementirati na vseh pod-
124
