Page 125 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 125
ustvena ekonomija kot osnova za marketing aktivnega turizma
Apsorbcija/vpoj
Lahke Zabava Izobraževanje Težke
aktivnosti Estetika Pobeg aktivnosti
Imerzija/spojitev
Slika 3 Model izkustvene ekonomije na primeru aktivnega turizma v naravi
(prirejeno po Pine in Gilmore, 1998, str. 102)
ročjih poslovanja. V turističnem sektorju se pri razvoju in marketingu
aktivnega turizma v naravi v Sloveniji lahko model izkustvene ekonomije
uporabi za komuniciranje s potrošniki skozi omenjena štiri izkustvena
področja. Dodatno se ga lahko koristi tudi kot okvir za ustvarjalno raz-
iskovanje vsakega vidika izkustvenega področja, ki lahko predstavlja iz-
boljšanje ponudbe aktivnega turizma v Sloveniji.
S ciljem boljšega razumevanja modela izkustvene ekonomije na pri-
meru aktivnega turizma v naravi smo dve glavni dimenziji modela pri-
merjali z lahkimi in s težkimi oblikami aktivnega turizma v naravi. Vodo-
ravna dimenzija modela, ki kaže vključenost oziroma sodelovanje posa-
meznika (pasivna, aktivna), je lahko enakovredna lahkim in težkim de-
javnostim aktivnega turizma v naravi. Lahke dejavnosti lahko predsta-
vljajo pasivno komponento, medtem ko lahko težke aktivno komponento
modela. Pri vertikalni dimenziji modela, ki kaže povezavo ali naravo raz-
merja, ki poveže posameznika z dogodkom, je absorpcija/vpoj pasivnejše
narave in je značilna/-en pri izvedbi lahkih dejavnosti. Imerzija/spojitev
je aktivnejše narave in je značilna za težke dejavnosti. Ti dve dimenziji
skupaj tvorita štiri področja (zabava, izobraževanje, pobeg, estetika), zno-
traj katerih je treba iskati marketinške možnosti nadgradnje in razvoja
novih produktov. Primeri lahkih dejavnosti so pohodništvo v nižjih le-
gah gora, lažji sprehodi v naravi, ogled prireditev aktivnega turizma v
naravi, kjer sta izraženi pasivnejša dejavnost posameznika in zgolj vpija-
nje dogajanja okoli sebe. Te dejavnosti ne zahtevajo dosti napora in pred-
hodnih izkušenj. Primeri težkih dejavnosti, ki so primerne za izkušenega
posameznika in v katerih le-ta aktivno sodeluje v soustvarjanju lastnega
doživetja, so gorsko kolesarjenje, plezanje, ferate, rafting ali padalstvo.
Vse marketinške napore bi bilo smiselno usmeriti v osebnejšo komuni-
125
Apsorbcija/vpoj
Lahke Zabava Izobraževanje Težke
aktivnosti Estetika Pobeg aktivnosti
Imerzija/spojitev
Slika 3 Model izkustvene ekonomije na primeru aktivnega turizma v naravi
(prirejeno po Pine in Gilmore, 1998, str. 102)
ročjih poslovanja. V turističnem sektorju se pri razvoju in marketingu
aktivnega turizma v naravi v Sloveniji lahko model izkustvene ekonomije
uporabi za komuniciranje s potrošniki skozi omenjena štiri izkustvena
področja. Dodatno se ga lahko koristi tudi kot okvir za ustvarjalno raz-
iskovanje vsakega vidika izkustvenega področja, ki lahko predstavlja iz-
boljšanje ponudbe aktivnega turizma v Sloveniji.
S ciljem boljšega razumevanja modela izkustvene ekonomije na pri-
meru aktivnega turizma v naravi smo dve glavni dimenziji modela pri-
merjali z lahkimi in s težkimi oblikami aktivnega turizma v naravi. Vodo-
ravna dimenzija modela, ki kaže vključenost oziroma sodelovanje posa-
meznika (pasivna, aktivna), je lahko enakovredna lahkim in težkim de-
javnostim aktivnega turizma v naravi. Lahke dejavnosti lahko predsta-
vljajo pasivno komponento, medtem ko lahko težke aktivno komponento
modela. Pri vertikalni dimenziji modela, ki kaže povezavo ali naravo raz-
merja, ki poveže posameznika z dogodkom, je absorpcija/vpoj pasivnejše
narave in je značilna/-en pri izvedbi lahkih dejavnosti. Imerzija/spojitev
je aktivnejše narave in je značilna za težke dejavnosti. Ti dve dimenziji
skupaj tvorita štiri področja (zabava, izobraževanje, pobeg, estetika), zno-
traj katerih je treba iskati marketinške možnosti nadgradnje in razvoja
novih produktov. Primeri lahkih dejavnosti so pohodništvo v nižjih le-
gah gora, lažji sprehodi v naravi, ogled prireditev aktivnega turizma v
naravi, kjer sta izraženi pasivnejša dejavnost posameznika in zgolj vpija-
nje dogajanja okoli sebe. Te dejavnosti ne zahtevajo dosti napora in pred-
hodnih izkušenj. Primeri težkih dejavnosti, ki so primerne za izkušenega
posameznika in v katerih le-ta aktivno sodeluje v soustvarjanju lastnega
doživetja, so gorsko kolesarjenje, plezanje, ferate, rafting ali padalstvo.
Vse marketinške napore bi bilo smiselno usmeriti v osebnejšo komuni-
125
