Page 17 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 17
Izzivi marketinga muzejev v času epidemije
strokovna predavanja, okrogle mize, otroške delavnice . . . , imajo
tudi pedagoški program in program za vrtce, »razstave na terenu«
itd. Preko svojega centra za kreativnost povezujejo kulturnokrea-
tivni sektor s podjetništvom in poudarjajo svojo vlogo pospeševal-
nika slovenskega kreativnega sektorja. Tržni prihodki (vstopnine,
kavarna, najem prostorov, organizacija dogodkov, prodaja publika-
cij, projektna in sponzorska sredstva) znašajo približno 25 vseh
prihodkov. Letno število obiskovalcev se giblje okoli 15.000, a ob
večjih dogodkih doseže tudi 20.000. Tujci predstavljajo slabo če-
trtino obiska in jih je več v poletnem obdobju. Največji segment
predstavljajo strokovne javnosti (študenti, strokovnjaki, zaposleni v
kreativnem sektorju). Nekaj je tudi šolskih obiskov, ostalih (upoko-
jenci, splošni turisti) pa manj. Pomemben razlog je oddaljenost od
centra mesta. Organizirane skupine predstavljajo 15–20 obiska. Iz-
razitih sezonskih nihanj nimajo; skoki so v glavnem vezani na večje
dogodke.
• Muzej C: Državni muzej, lociran v centru mesta, deluje v sklopu
zavoda, ki ima deset enot. Zaposlenih je 60 ljudi, od tega v mar-
ketinškem oddelku osem. Ponudba obsega: stalno razstavo in po-
goste občasne razstave. Sledijo sodobnim muzejskim in marketin-
škim trendom ter se s svojimi programskimi in komunikacijskimi
aktivnostmi poskušajo približati različnim segmentom obiskovalcev
(programi za otroke, družine in odrasle, delavnice za šole, izobra-
ževanja za učitelje idr.). Letno število obiskovalcev muzeja se giblje
okoli 60.000 in kaže trend zmerne rasti. Največji segment predsta-
vljajo šole. Tržni prihodki (vstopnine, prodaja publikacij, projektna
sredstva) znašajo približno 10 vseh prihodkov. Obisk v poletnih
mesecih je, predvsem na račun turistov, ki na letni ravni predsta-
vljajo tretjino obiska, dva- do trikrat večji kot pozimi. Delež turistov
se je do izbruha pandemije iz leta v leto zviševal.
• Muzej D: Občinski muzej z zbirko s statusom nacionalnega pomena,
lociran v centru mesta, s štirimi enotami, lociranimi v centru in zu-
naj mesta. Zaposlenih je 15 ljudi, od tega sedem kustosov. Z marke-
tingom se nihče ne ukvarja profesionalno, vsi po malem sodelujejo
pri načrtovanju in izvedbi aktivnosti, trije – vključno z direktorjem –
pa so zadolženi za komunikacijo z zunanjimi javnostmi. Imajo zelo
široko ponudbo – poleg stalnih, občasnih, gostujočih in digitalnih
razstav izvajajo številne dogodke ter konzervatorsko in restavrator-
17
strokovna predavanja, okrogle mize, otroške delavnice . . . , imajo
tudi pedagoški program in program za vrtce, »razstave na terenu«
itd. Preko svojega centra za kreativnost povezujejo kulturnokrea-
tivni sektor s podjetništvom in poudarjajo svojo vlogo pospeševal-
nika slovenskega kreativnega sektorja. Tržni prihodki (vstopnine,
kavarna, najem prostorov, organizacija dogodkov, prodaja publika-
cij, projektna in sponzorska sredstva) znašajo približno 25 vseh
prihodkov. Letno število obiskovalcev se giblje okoli 15.000, a ob
večjih dogodkih doseže tudi 20.000. Tujci predstavljajo slabo če-
trtino obiska in jih je več v poletnem obdobju. Največji segment
predstavljajo strokovne javnosti (študenti, strokovnjaki, zaposleni v
kreativnem sektorju). Nekaj je tudi šolskih obiskov, ostalih (upoko-
jenci, splošni turisti) pa manj. Pomemben razlog je oddaljenost od
centra mesta. Organizirane skupine predstavljajo 15–20 obiska. Iz-
razitih sezonskih nihanj nimajo; skoki so v glavnem vezani na večje
dogodke.
• Muzej C: Državni muzej, lociran v centru mesta, deluje v sklopu
zavoda, ki ima deset enot. Zaposlenih je 60 ljudi, od tega v mar-
ketinškem oddelku osem. Ponudba obsega: stalno razstavo in po-
goste občasne razstave. Sledijo sodobnim muzejskim in marketin-
škim trendom ter se s svojimi programskimi in komunikacijskimi
aktivnostmi poskušajo približati različnim segmentom obiskovalcev
(programi za otroke, družine in odrasle, delavnice za šole, izobra-
ževanja za učitelje idr.). Letno število obiskovalcev muzeja se giblje
okoli 60.000 in kaže trend zmerne rasti. Največji segment predsta-
vljajo šole. Tržni prihodki (vstopnine, prodaja publikacij, projektna
sredstva) znašajo približno 10 vseh prihodkov. Obisk v poletnih
mesecih je, predvsem na račun turistov, ki na letni ravni predsta-
vljajo tretjino obiska, dva- do trikrat večji kot pozimi. Delež turistov
se je do izbruha pandemije iz leta v leto zviševal.
• Muzej D: Občinski muzej z zbirko s statusom nacionalnega pomena,
lociran v centru mesta, s štirimi enotami, lociranimi v centru in zu-
naj mesta. Zaposlenih je 15 ljudi, od tega sedem kustosov. Z marke-
tingom se nihče ne ukvarja profesionalno, vsi po malem sodelujejo
pri načrtovanju in izvedbi aktivnosti, trije – vključno z direktorjem –
pa so zadolženi za komunikacijo z zunanjimi javnostmi. Imajo zelo
široko ponudbo – poleg stalnih, občasnih, gostujočih in digitalnih
razstav izvajajo številne dogodke ter konzervatorsko in restavrator-
17
