Page 18 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 18
Gorazd Sedmak in Aleksandra Brezovec
sko dejavnost, tudi v obliki interpretacije za obiskovalce. Tržni pri-
hodki (vstopnine, najem prostorov, organizacija dogodkov, prodaja
publikacij, projektna in sponzorska sredstva) znašajo približno 15
vseh prihodkov. Letno število obiskovalcev vseh enot se giblje okoli
25.000, samega muzeja pa 8.000. Tujci predstavljajo slabo polovico
obiskovalcev, v poletnih mesecih pa prevladujejo. Gre v glavnem za
individualne turiste, medtem ko med domačimi obiskovalci prevla-
dujejo (šolske) skupine oziroma družine (jesenske in spomladanske
počitnice). Rast deleža turistov med obiskovalci ne dosega zastavlje-
nih ciljev muzeja.
Kvalitativna vsebinska analiza intervjujev je bila opravljena z deduk-
tivnim pristopom kodiranja transkriptov (Vogrinc, 2008).
Rezultati in analiza
Dejavnost marketinga muzejev se po sistematičnosti, poglobljenosti in
obsegu aktivnosti med obravnavanimi muzeji zelo razlikuje, kar je po-
gojeno s statusom muzeja in z njegovo organiziranostjo, s kadrovskimi
in finančnimi viri ter delno tudi ciljnimi skupinami posameznega mu-
zeja. Med zajetimi muzeji so na eni strani takšni s samostojnim marke-
tinškim oddelkom z več zaposlenimi, ki so visoko specializirani za svoja
strokovna področja, na drugi pa takšni, ki nimajo ne marketinškega od-
delka ne osebe s formalnimi kompetencami za to področje in se pri mar-
ketinških aktivnostih znajdejo po svoje.
Iz izjav predstavnikov muzejev brez marketinškega oddelka, a z ve-
liko marketinškimi aktivnostmi, vidimo, da je muzejski marketing danes
nuja, ki se je vsi zavedajo (Muzej A):
Menim, da nam manjka marketinga. Ljudje sploh ne vedo za nas, ne
vedo, kaj se pri nas dogaja, koliko smo v zadnjem času napredovali.
Z njim se včasih »spopadejo« celo vsi, ne glede na svoj položaj in stroko
(Muzej D):
[N]imamo pa posebnega osebja, ki bi se ukvarjalo, recimo, s trže-
njem, z marketingom, s promocijo, ampak so vsi vključeni tudi v
promocijo. Vključno z direktorjem. Recimo tudi kustosinja, ki je
delno tudi tajnica, ker nimamo tajnika, upravlja s Facebookom, ar-
heologinja, tudi kustosinja, se ukvarja še s spletno stranjo.
S tako raznoliko marketinško organiziranostjo, znanji in kompeten-
cami so se muzeji seveda različno odzvali na čas epidemije. Prvi odzivi
na krizo so bili stihijski, kriznih načrtov za tovrstne dogodke niso imeli.
18
sko dejavnost, tudi v obliki interpretacije za obiskovalce. Tržni pri-
hodki (vstopnine, najem prostorov, organizacija dogodkov, prodaja
publikacij, projektna in sponzorska sredstva) znašajo približno 15
vseh prihodkov. Letno število obiskovalcev vseh enot se giblje okoli
25.000, samega muzeja pa 8.000. Tujci predstavljajo slabo polovico
obiskovalcev, v poletnih mesecih pa prevladujejo. Gre v glavnem za
individualne turiste, medtem ko med domačimi obiskovalci prevla-
dujejo (šolske) skupine oziroma družine (jesenske in spomladanske
počitnice). Rast deleža turistov med obiskovalci ne dosega zastavlje-
nih ciljev muzeja.
Kvalitativna vsebinska analiza intervjujev je bila opravljena z deduk-
tivnim pristopom kodiranja transkriptov (Vogrinc, 2008).
Rezultati in analiza
Dejavnost marketinga muzejev se po sistematičnosti, poglobljenosti in
obsegu aktivnosti med obravnavanimi muzeji zelo razlikuje, kar je po-
gojeno s statusom muzeja in z njegovo organiziranostjo, s kadrovskimi
in finančnimi viri ter delno tudi ciljnimi skupinami posameznega mu-
zeja. Med zajetimi muzeji so na eni strani takšni s samostojnim marke-
tinškim oddelkom z več zaposlenimi, ki so visoko specializirani za svoja
strokovna področja, na drugi pa takšni, ki nimajo ne marketinškega od-
delka ne osebe s formalnimi kompetencami za to področje in se pri mar-
ketinških aktivnostih znajdejo po svoje.
Iz izjav predstavnikov muzejev brez marketinškega oddelka, a z ve-
liko marketinškimi aktivnostmi, vidimo, da je muzejski marketing danes
nuja, ki se je vsi zavedajo (Muzej A):
Menim, da nam manjka marketinga. Ljudje sploh ne vedo za nas, ne
vedo, kaj se pri nas dogaja, koliko smo v zadnjem času napredovali.
Z njim se včasih »spopadejo« celo vsi, ne glede na svoj položaj in stroko
(Muzej D):
[N]imamo pa posebnega osebja, ki bi se ukvarjalo, recimo, s trže-
njem, z marketingom, s promocijo, ampak so vsi vključeni tudi v
promocijo. Vključno z direktorjem. Recimo tudi kustosinja, ki je
delno tudi tajnica, ker nimamo tajnika, upravlja s Facebookom, ar-
heologinja, tudi kustosinja, se ukvarja še s spletno stranjo.
S tako raznoliko marketinško organiziranostjo, znanji in kompeten-
cami so se muzeji seveda različno odzvali na čas epidemije. Prvi odzivi
na krizo so bili stihijski, kriznih načrtov za tovrstne dogodke niso imeli.
18
