Page 19 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 19
Izzivi marketinga muzejev v času epidemije
Sprva so računali, da epidemija ne bo tako dolgo trajala in so zato bolj ali
manj improvizirano začeli z aktivnostmi na spletu, z lastnimi resursi in
znanjem. Pri tem so uporabljali gradiva, ki so jih že imeli na voljo. Namen
je bil predvsem informirati svojo publiko in »držati stvar pri življenju«.
Pojavila pa se je tudi že zavest o tem, da je mogoče čas krize izkoristiti
tudi za nove poti in pristope (Muzej C):
Bili smo zelo okrnjeni kar se tiče fizične prisotnosti. Bilo je nekaj
usklajevanja preko klicev, preko Zoom-pogovorov, probleme smo
reševali iz glave, iskali neke rešitve. Ni bilo nekega priročnika ali pa
koraka, kako se vesti. Cilj nam je bil samo, da ostanemo [. . .] živi. Da
ne obstanemo in čakamo, da se vrata zopet odprejo, ampak izkori-
stimo korono za nove poti, ki se jih prej ne bi lotili ali pa bi morda
počasi prihajale v našo zavest in bi se jih morali začeti posluževati.
Govorim predvsem o digitalizaciji, prisotnosti na spletu, neke doda-
tne videovsebine in spletno gradivo, ki drugače ni bilo v prvotnem
planu, ko so se delale razstave in programi.
Zamrznitev dogajanja so nekateri izkoristili za umirjen strateški raz-
mislek in kritični pregled načina delovanja (Muzej B):
En tak breakout je po eni strani bil tudi dobrodošel, tudi za poslovni
proces in vse skupaj. Smo se pa lotili v tistem času prenove spletne
strani, strategija se je delala takrat, tako da je bil pravi čas, da smo
stvari, za katere po navadi ni časa, uredili.
Intervjuvanci, odgovorni za marketing, so že v času pred epidemijo
različno spremljali zadovoljstvo svojih obiskovalcev. Podatke o njihovih
pričakovanjih, potrebah, željah in zadovoljstvu so zbirali v glavnem skozi
ankete, neformalne pogovore in knjige vtisov pa tudi z analizo odzivov na
socialnih omrežjih ter uporabniških ocen na večjih potovalnih portalih
(npr. Tripadvisor). V času epidemije in zaprtja so se vsi v določeni meri
posvetili spletnim komunikacijam ter socialnim omrežjem. Tam so spre-
mljali odzive, pobude in spodbude javnosti, s katerimi so si v novonastali
situaciji lahko vsaj delno razložili reakcije in želje ljudi glede muzeja. Tisti,
ki so sistematično spremljali spletno analitiko, pa so lahko ob odsotno-
sti fizičnih obiskov muzeja kot razpoložljiv vir informacij o obiskovalcih
uporabili podatke o obiskanosti spletnih strani, številu sledilcev ter odzi-
vih uporabnikov in njihovih vsebinah. Večjih sprememb želja in potreb
na strani obiskovalcev niso prepoznali, so pa zaznali, da se je med epide-
mijo pri ljudeh pojavila zasičenost s spletnimi vsebinami, ko so predvsem
otroci, pa tudi dober del odraslih, svoje vsakodnevne obveznosti oprav-
19
Sprva so računali, da epidemija ne bo tako dolgo trajala in so zato bolj ali
manj improvizirano začeli z aktivnostmi na spletu, z lastnimi resursi in
znanjem. Pri tem so uporabljali gradiva, ki so jih že imeli na voljo. Namen
je bil predvsem informirati svojo publiko in »držati stvar pri življenju«.
Pojavila pa se je tudi že zavest o tem, da je mogoče čas krize izkoristiti
tudi za nove poti in pristope (Muzej C):
Bili smo zelo okrnjeni kar se tiče fizične prisotnosti. Bilo je nekaj
usklajevanja preko klicev, preko Zoom-pogovorov, probleme smo
reševali iz glave, iskali neke rešitve. Ni bilo nekega priročnika ali pa
koraka, kako se vesti. Cilj nam je bil samo, da ostanemo [. . .] živi. Da
ne obstanemo in čakamo, da se vrata zopet odprejo, ampak izkori-
stimo korono za nove poti, ki se jih prej ne bi lotili ali pa bi morda
počasi prihajale v našo zavest in bi se jih morali začeti posluževati.
Govorim predvsem o digitalizaciji, prisotnosti na spletu, neke doda-
tne videovsebine in spletno gradivo, ki drugače ni bilo v prvotnem
planu, ko so se delale razstave in programi.
Zamrznitev dogajanja so nekateri izkoristili za umirjen strateški raz-
mislek in kritični pregled načina delovanja (Muzej B):
En tak breakout je po eni strani bil tudi dobrodošel, tudi za poslovni
proces in vse skupaj. Smo se pa lotili v tistem času prenove spletne
strani, strategija se je delala takrat, tako da je bil pravi čas, da smo
stvari, za katere po navadi ni časa, uredili.
Intervjuvanci, odgovorni za marketing, so že v času pred epidemijo
različno spremljali zadovoljstvo svojih obiskovalcev. Podatke o njihovih
pričakovanjih, potrebah, željah in zadovoljstvu so zbirali v glavnem skozi
ankete, neformalne pogovore in knjige vtisov pa tudi z analizo odzivov na
socialnih omrežjih ter uporabniških ocen na večjih potovalnih portalih
(npr. Tripadvisor). V času epidemije in zaprtja so se vsi v določeni meri
posvetili spletnim komunikacijam ter socialnim omrežjem. Tam so spre-
mljali odzive, pobude in spodbude javnosti, s katerimi so si v novonastali
situaciji lahko vsaj delno razložili reakcije in želje ljudi glede muzeja. Tisti,
ki so sistematično spremljali spletno analitiko, pa so lahko ob odsotno-
sti fizičnih obiskov muzeja kot razpoložljiv vir informacij o obiskovalcih
uporabili podatke o obiskanosti spletnih strani, številu sledilcev ter odzi-
vih uporabnikov in njihovih vsebinah. Večjih sprememb želja in potreb
na strani obiskovalcev niso prepoznali, so pa zaznali, da se je med epide-
mijo pri ljudeh pojavila zasičenost s spletnimi vsebinami, ko so predvsem
otroci, pa tudi dober del odraslih, svoje vsakodnevne obveznosti oprav-
19
