Page 21 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 21
Izzivi marketinga muzejev v času epidemije
žene, saj tudi obiskovalcem signalizirajo nizko kakovost oziroma nižjo
vrednost doživetja (Muzej A):
Ministrstvo poda priporočilo, da bi delavnica morala stati 1 €, s či-
mer ne pokrijemo nič. A ravno zato, ker kar je zastonj, ni nič vredno,
vseeno vztrajamo.
Takšno sklepanje pojasnjujejo tudi z zaznanimi izrazi navdušenja nad
vsebino ob tako nizki ceni pri obiskovalcih, ki pridejo prvič ali po dolgem
času.
Medtem pa v drugih muzejih ugotavljajo, da kljub nizkim cenam vsto-
pnice še vedno predstavljajo oviro za večji obisk. Ljudje (v glavnem mi-
moidoči turisti) se tudi ob dveh evrih vstopnine vprašajo, ali jih ne bi raje
dali za sladoled, kar muzealce navaja k dvomu, ali turistične organizacije
na destinacijo sploh privabljajo kulturne turiste. Da je vstopnina ovira, si
razlagajo tudi ob povečanem obisku ob dnevih odprtih vrat ali ob Noči
muzejev, ko je vstop prost in se dnevni obisk tudi podeseteri (Muzej D):
Poskušamo biti dostopni, tudi cenovno dostopni, tako da je neka
normalna cena, za odraslega štiri evre, za penzioniste in študente ter
dijake je tri evre, za osnovne šole pa je 2,5 evra. In tudi če postaviš
vstopnino v višini enega evra, bo to ovira. Ko pa je na primer dan
poletne muzejske noči, dobimo zvečer 350 obiskovalcev in je takoj
gneča.
Ugotovili smo, da so muzeji v času epidemije in po odprtju ubrali (vsaj)
dve cenovni strategiji: nekateri so ohranili enake cene, drugi so jih vsled
povišanih stroškov in nižjih prihodkov malenkost povišali. Tako razlage
kot ukrepi v zvezi z vstopninami kažejo na določeno neskladje med vse-
bino ponudbe, cenovno politiko in tržnim komuniciranjem muzejev.
Področje, na katerem so se muzeji izkazali kot močni, je zagotavljanje
dostopnosti njihovih zbirk, razstav in dogodkov. Intervjuvanci so muzeje
predstavili kot zelo dinamične, takšne, ki se poskušajo na različne načine
in z različnimi vsebinami približati različnim segmentom. Poleg stalnih
razstav pripravljajo občasne razstave, razstave izven matičnih prostorov,
gostujoče razstave s partnerskimi ustanovami, prilagojeno ponudbo za
otroke, šole, starostnike, aktivnosti na spletu in socialnih omrežjih, pro-
jektno povezovanje z drugimi kulturnimi zavodi, občino, univerzami in
tudi gospodarstvom.
V času epidemije so si najprej pomagali s tem, kar so že imeli v takšni
obliki, da so jo lahko prilagodili spletnemu okolju. Nekateri so v okviru
evropskih in nacionalnih projektov že v času pred epidemijo razvijali di-
21
žene, saj tudi obiskovalcem signalizirajo nizko kakovost oziroma nižjo
vrednost doživetja (Muzej A):
Ministrstvo poda priporočilo, da bi delavnica morala stati 1 €, s či-
mer ne pokrijemo nič. A ravno zato, ker kar je zastonj, ni nič vredno,
vseeno vztrajamo.
Takšno sklepanje pojasnjujejo tudi z zaznanimi izrazi navdušenja nad
vsebino ob tako nizki ceni pri obiskovalcih, ki pridejo prvič ali po dolgem
času.
Medtem pa v drugih muzejih ugotavljajo, da kljub nizkim cenam vsto-
pnice še vedno predstavljajo oviro za večji obisk. Ljudje (v glavnem mi-
moidoči turisti) se tudi ob dveh evrih vstopnine vprašajo, ali jih ne bi raje
dali za sladoled, kar muzealce navaja k dvomu, ali turistične organizacije
na destinacijo sploh privabljajo kulturne turiste. Da je vstopnina ovira, si
razlagajo tudi ob povečanem obisku ob dnevih odprtih vrat ali ob Noči
muzejev, ko je vstop prost in se dnevni obisk tudi podeseteri (Muzej D):
Poskušamo biti dostopni, tudi cenovno dostopni, tako da je neka
normalna cena, za odraslega štiri evre, za penzioniste in študente ter
dijake je tri evre, za osnovne šole pa je 2,5 evra. In tudi če postaviš
vstopnino v višini enega evra, bo to ovira. Ko pa je na primer dan
poletne muzejske noči, dobimo zvečer 350 obiskovalcev in je takoj
gneča.
Ugotovili smo, da so muzeji v času epidemije in po odprtju ubrali (vsaj)
dve cenovni strategiji: nekateri so ohranili enake cene, drugi so jih vsled
povišanih stroškov in nižjih prihodkov malenkost povišali. Tako razlage
kot ukrepi v zvezi z vstopninami kažejo na določeno neskladje med vse-
bino ponudbe, cenovno politiko in tržnim komuniciranjem muzejev.
Področje, na katerem so se muzeji izkazali kot močni, je zagotavljanje
dostopnosti njihovih zbirk, razstav in dogodkov. Intervjuvanci so muzeje
predstavili kot zelo dinamične, takšne, ki se poskušajo na različne načine
in z različnimi vsebinami približati različnim segmentom. Poleg stalnih
razstav pripravljajo občasne razstave, razstave izven matičnih prostorov,
gostujoče razstave s partnerskimi ustanovami, prilagojeno ponudbo za
otroke, šole, starostnike, aktivnosti na spletu in socialnih omrežjih, pro-
jektno povezovanje z drugimi kulturnimi zavodi, občino, univerzami in
tudi gospodarstvom.
V času epidemije so si najprej pomagali s tem, kar so že imeli v takšni
obliki, da so jo lahko prilagodili spletnemu okolju. Nekateri so v okviru
evropskih in nacionalnih projektov že v času pred epidemijo razvijali di-
21
