Page 95 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 95
Reprezentacija več kot človeškega sveta v Krstu pri Savici v ogledalu angleške romantike
biografije, sta postala v dobi romantike izjemno priljubljena popotništvo
in pohodništvo. Vzgib po estetskem uživanju v pokrajini in odkrivanju no-
vih krajev je, glede na trenutek in prostor, v katerih se je pojavil, nedvomno
povezan z individualističnim duhom zahodnega imperializma. Z ekokriti-
škega vidika kaže ob tem opozoriti na dejstvo, da sta v tem zgodovinskem
obdobju težka industrializacija na Britanskem otočju ter intenzivno ko-
lonialistično izkoriščanje ekosistemov britanskih neevropskih kolonij po-
tekala sočasno in medsebojno povezano. Nastanek romantične ekologije
je spodbudila prav hitra transformacija tako domačih kot globalnih oko-
lij in ekosistemov pod vplivom kolonialističnih medcelinskih ekonomskih
ter vojaških transakcij (Hutchings 2009, 18, v Jurša Potocco 2016, 150).³
Grožnja moderne razseljenosti in izgube vezi s partikularnim krajem je bi-
la v evropskem prostoru najbolj navzoča prav v angleškem okolju, saj je
bila Velika Britanija največja evropska kolonialistična in svetovna gospo-
darska velesila. Zato ne preseneča, da so na pesnike, kot sta Wordsworth in
Clare, družbene spremembe, ki so jim bili priča, vplivale tako, da so želeli
tudi skozi svojo pesniško prakso ohranjati pri življenju kraj, ki so ga na-
seljevali, ter svojo pripadnost temu kraju. Trdimo lahko, da sta oba ome-
njena pesnika že začela z moderno reinhabitacijo in imaginativno reha-
bilitacijo okoljsko vse bolj degradiranega kraja, to je z zavestnim naselje-
vanjem kraja, ki kaže na ekološko ozaveščen odnos do več kot človeškega
sveta.
Clare, ki je bil med angleškimi romantičnimi pesniki največji naturalist
in je v svoje pesništvo vpletel izjemno natančno poznavanje lokalnega ra-
stlinstva ter živalstva, je med vsemi romantičnimi pesniki šel najdlje v sme-
ri zavezanosti nekemu specifičnemu kraju ter vzpostavljanja njegovega li-
terarnega glasu. Njegov rojstni kraj, vasica Helpston, v njegovem literar-
nem ustvarjanju ni bil deležen tolikšne pozornosti zato, ker bi mu ponujal
pitoreskne razglede, pač pa zaradi pesnikove velike čustvene navezanosti
na ta kraj. Namesto slikovite pokrajine je Clare povsem od blizu upesnje-
val naravne predmete oz. več kot človeške pojave (krtine, gnezda, potoke),
ki so pri njem razumljeni kot del življenja kraja. Skupnost upesnjevanega
kraja pri Claru sestavljajo tako ljudje, živali in rastline kot anorganske reči,
ki ga oblikujejo in naseljujejo.
³ Tukaj kot zanimivost dodajmo Fulfordovo tezo, da je pretok živih bitij in informacij med
Evropo ter Ameriko v dobi romantike v dvosmernem procesu hibridizacije indijaniziral dele
britanske kulture in angliziral del staroselske ameriške kulture. Wordsworthov idejni svet
naj bi vsrkal elemente ameriških staroselskih kultur, kakor so jih tedaj upodabljali popo-
tniki, in na njih gradil svoje videnje angleške podeželske skupnosti (Fulford 2006, 6).
93
biografije, sta postala v dobi romantike izjemno priljubljena popotništvo
in pohodništvo. Vzgib po estetskem uživanju v pokrajini in odkrivanju no-
vih krajev je, glede na trenutek in prostor, v katerih se je pojavil, nedvomno
povezan z individualističnim duhom zahodnega imperializma. Z ekokriti-
škega vidika kaže ob tem opozoriti na dejstvo, da sta v tem zgodovinskem
obdobju težka industrializacija na Britanskem otočju ter intenzivno ko-
lonialistično izkoriščanje ekosistemov britanskih neevropskih kolonij po-
tekala sočasno in medsebojno povezano. Nastanek romantične ekologije
je spodbudila prav hitra transformacija tako domačih kot globalnih oko-
lij in ekosistemov pod vplivom kolonialističnih medcelinskih ekonomskih
ter vojaških transakcij (Hutchings 2009, 18, v Jurša Potocco 2016, 150).³
Grožnja moderne razseljenosti in izgube vezi s partikularnim krajem je bi-
la v evropskem prostoru najbolj navzoča prav v angleškem okolju, saj je
bila Velika Britanija največja evropska kolonialistična in svetovna gospo-
darska velesila. Zato ne preseneča, da so na pesnike, kot sta Wordsworth in
Clare, družbene spremembe, ki so jim bili priča, vplivale tako, da so želeli
tudi skozi svojo pesniško prakso ohranjati pri življenju kraj, ki so ga na-
seljevali, ter svojo pripadnost temu kraju. Trdimo lahko, da sta oba ome-
njena pesnika že začela z moderno reinhabitacijo in imaginativno reha-
bilitacijo okoljsko vse bolj degradiranega kraja, to je z zavestnim naselje-
vanjem kraja, ki kaže na ekološko ozaveščen odnos do več kot človeškega
sveta.
Clare, ki je bil med angleškimi romantičnimi pesniki največji naturalist
in je v svoje pesništvo vpletel izjemno natančno poznavanje lokalnega ra-
stlinstva ter živalstva, je med vsemi romantičnimi pesniki šel najdlje v sme-
ri zavezanosti nekemu specifičnemu kraju ter vzpostavljanja njegovega li-
terarnega glasu. Njegov rojstni kraj, vasica Helpston, v njegovem literar-
nem ustvarjanju ni bil deležen tolikšne pozornosti zato, ker bi mu ponujal
pitoreskne razglede, pač pa zaradi pesnikove velike čustvene navezanosti
na ta kraj. Namesto slikovite pokrajine je Clare povsem od blizu upesnje-
val naravne predmete oz. več kot človeške pojave (krtine, gnezda, potoke),
ki so pri njem razumljeni kot del življenja kraja. Skupnost upesnjevanega
kraja pri Claru sestavljajo tako ljudje, živali in rastline kot anorganske reči,
ki ga oblikujejo in naseljujejo.
³ Tukaj kot zanimivost dodajmo Fulfordovo tezo, da je pretok živih bitij in informacij med
Evropo ter Ameriko v dobi romantike v dvosmernem procesu hibridizacije indijaniziral dele
britanske kulture in angliziral del staroselske ameriške kulture. Wordsworthov idejni svet
naj bi vsrkal elemente ameriških staroselskih kultur, kakor so jih tedaj upodabljali popo-
tniki, in na njih gradil svoje videnje angleške podeželske skupnosti (Fulford 2006, 6).
93
