Page 98 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 98
bara Jurša Potocco
tega opazovanja ni mogoče ponoviti, obenem pa opozarja na prepletanje
opazovanega in opazovalca (Oerlemans 2004, 140). Z ekokritiškega vidika
je prav Clarova težnja h konkretnosti nesporna prednost njegove lirike, saj
stvari in bitij, ki jih srečuje, ne sili v poenotenje, prav tako pa skoznje ne
poskuša prodreti k transcendentnemu.
Odnos do več kot človeškega sveta
v Wordsworthovem pesništvu
V primerjavi s Clarom je Wordsworthovo pesniško zanimanje za nečloveški
svet manj združljivo s sodobno okoljsko problematiko, v prvi vrsti zato, ker
je to zanimanje omejeno na razmerje med nečloveško naravo in človeškim
umom⁶ ter na odzivanje človeka na nečloveški svet. Specifična narava, ki
jo slavi Wordsworth, tudi ni tista, ki si jo sodobni okoljevarstveniki najbolj
prizadevajo zaščititi, saj se je sam osredotočal na slikovito in sublimno po-
krajino ter zanemarjal ostale, čeprav so najbolj uničevalne spremembe na
britanskem podeželju zadele ravno vsakdanja, neslikovita poljedelska ob-
močja in močvirja (Garrard 2004, 43–44), o kakršnih je pisal Clare (Jurša
Potocco 2016, 158).
Kot smo že omenili, je z vidika ekokritiškega branja besedil vprašljiv zla-
sti Wordsworthov vsaj občasen vzgib k transcendiranju narave z močjo člo-
veškega uma. V zmagoslavnem zaključku »Preludija« (»The Prelude«), ki
naj bi ga navdihnilo neko jutro, preživeto na vrhu gore Snowdon, najdemo
njegovo najbolj znano podobo univerzalnega uma, v katerega se vključuje
človeška imaginacija. S pobožanstvenjem človeškega uma postavi Word-
sworth človeka nad neljudi, na podlagi ideje, da lahko nečloveška narava
šele v človeku doseže zavest o sebi (Curtis 2009, 348):
The mind of man becomes
A thousand times more beautiful than the earth
On which he dwells . . . as it is itself
Of substance and of fabric more divine⁷
»Višji umi« (angl. higher minds) naj ne bi bili omejeni na čutni svet, pač
pa naj bi se udeleževali pogovora z »duhovnim svetom« (angl. the spiritual
world) (Curtis 2009, 339), pri čemer je vrednost več kot človeškega sveta
⁶ Za Wordswortha je znano, da je »samorefleksivno premišljeval razmerje med umom in na-
ravo« (Bate 2000, 166).
⁷ Človeški um postane / tisočkrat lepši od zemlje, / na kateri prebiva . . . saj je sam / iz bolj
božanske snovi in tkanine (prev. avt.).
96
tega opazovanja ni mogoče ponoviti, obenem pa opozarja na prepletanje
opazovanega in opazovalca (Oerlemans 2004, 140). Z ekokritiškega vidika
je prav Clarova težnja h konkretnosti nesporna prednost njegove lirike, saj
stvari in bitij, ki jih srečuje, ne sili v poenotenje, prav tako pa skoznje ne
poskuša prodreti k transcendentnemu.
Odnos do več kot človeškega sveta
v Wordsworthovem pesništvu
V primerjavi s Clarom je Wordsworthovo pesniško zanimanje za nečloveški
svet manj združljivo s sodobno okoljsko problematiko, v prvi vrsti zato, ker
je to zanimanje omejeno na razmerje med nečloveško naravo in človeškim
umom⁶ ter na odzivanje človeka na nečloveški svet. Specifična narava, ki
jo slavi Wordsworth, tudi ni tista, ki si jo sodobni okoljevarstveniki najbolj
prizadevajo zaščititi, saj se je sam osredotočal na slikovito in sublimno po-
krajino ter zanemarjal ostale, čeprav so najbolj uničevalne spremembe na
britanskem podeželju zadele ravno vsakdanja, neslikovita poljedelska ob-
močja in močvirja (Garrard 2004, 43–44), o kakršnih je pisal Clare (Jurša
Potocco 2016, 158).
Kot smo že omenili, je z vidika ekokritiškega branja besedil vprašljiv zla-
sti Wordsworthov vsaj občasen vzgib k transcendiranju narave z močjo člo-
veškega uma. V zmagoslavnem zaključku »Preludija« (»The Prelude«), ki
naj bi ga navdihnilo neko jutro, preživeto na vrhu gore Snowdon, najdemo
njegovo najbolj znano podobo univerzalnega uma, v katerega se vključuje
človeška imaginacija. S pobožanstvenjem človeškega uma postavi Word-
sworth človeka nad neljudi, na podlagi ideje, da lahko nečloveška narava
šele v človeku doseže zavest o sebi (Curtis 2009, 348):
The mind of man becomes
A thousand times more beautiful than the earth
On which he dwells . . . as it is itself
Of substance and of fabric more divine⁷
»Višji umi« (angl. higher minds) naj ne bi bili omejeni na čutni svet, pač
pa naj bi se udeleževali pogovora z »duhovnim svetom« (angl. the spiritual
world) (Curtis 2009, 339), pri čemer je vrednost več kot človeškega sveta
⁶ Za Wordswortha je znano, da je »samorefleksivno premišljeval razmerje med umom in na-
ravo« (Bate 2000, 166).
⁷ Človeški um postane / tisočkrat lepši od zemlje, / na kateri prebiva . . . saj je sam / iz bolj
božanske snovi in tkanine (prev. avt.).
96
