Page 106 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 106
kmet, pol proletarec
lahko izdali 118.700 živilskih nakaznic manj – v glavnem so imeli tukaj v
mislih nedelavske živilske nakaznice, ki so bile namenjene za vzdrževa-
ne družinske člane in tiste kmete, ki niso mogli živeti od svojih posesti ali
pa so kmetovali na območjih, ki jih je močno prizadela vojna. Za primer-
javo, število izdanih živilskih nakaznic je januarja 1949 v celotni LRS po
opravljeni splošni reviziji znašalo 809.092 – od tega 389.021 delavskih in
420.071 nedelavskih. Med revizijo so odvzeli 9.830 nakaznic, od tega 5.127
delavskih in 4.703 nedelavskih.
Številke možnega znižanja dodeljenih živilskih nakaznic odražajo
ambicijo oblasti, da bi se velik del te polproletarske populacije bodisi pov-
sem odpovedal kmetovanju in ustalil v drugih gospodarskih dejavnostih
ali pa se združil v delovne zadruge ter ne bi več potreboval zagotovljene
preskrbe z živili.
Preglednica 17: Število podeljenih delavskih živilskih nakaznic polproletarcem
v LRS, januar 1949
Polproletarska posestna Št. podeljenih živilskih Možno znižanje na št.
skupina (orna zemlja) nakaznic
150.000
10–50 arov 205.200 20.000
0,5–1,00 ha 78.500
1,00–2,00 ha 5.000 0
Vir: Drnovšek (2000, 133).
Vprašanje povezave med dodeljevanjem živilskih nakaznic in no-
vačenjem delovne sile iz podeželja se je na seji biroja CK KPS ponovno
odprlo aprila istega leta. Planske potrebe za leto 1949 so do »špice« ter-
jale 26.000 novih delavcev. Računali so na okoli 10.000 »naravnega pri-
rastka,« pri čemer so imeli najverjetneje v mislih bolj ali manj sponta-
no zaposlovanje, mobilizirati pa bi morali še 16.000 delavcev. Po mnenju
partijskega vrha bi bila mobilizacija uspešna v primeru, če bi zaostrili po-
litiko delitve kart, morda z ostrejšim odkupom kmetijskih pridelkov pri
zasebnih kmetih, nazadnje pa še z ostrejšo politiko delitve industrijskih
bonov. Pomemben neizkoriščen bazen delovne sile so bili po njihovem
mnenju hlapci in dekle, katerih naj bi bilo takrat okoli 6.000, čeprav naj
bi bila polovica prestarih, nekaj rezerve pa so videli tudi med viničarji
(Drnovšek 2000, 150). Nenavadno je, da ob tej priložnosti niso računali z
delovno silo, ki ji je bila v tistem času odvzeta prostost. Razen če so imeli
v mislih prisilne delavce, ko so govorili o zaostrovanju obveznega odkupa.
106
lahko izdali 118.700 živilskih nakaznic manj – v glavnem so imeli tukaj v
mislih nedelavske živilske nakaznice, ki so bile namenjene za vzdrževa-
ne družinske člane in tiste kmete, ki niso mogli živeti od svojih posesti ali
pa so kmetovali na območjih, ki jih je močno prizadela vojna. Za primer-
javo, število izdanih živilskih nakaznic je januarja 1949 v celotni LRS po
opravljeni splošni reviziji znašalo 809.092 – od tega 389.021 delavskih in
420.071 nedelavskih. Med revizijo so odvzeli 9.830 nakaznic, od tega 5.127
delavskih in 4.703 nedelavskih.
Številke možnega znižanja dodeljenih živilskih nakaznic odražajo
ambicijo oblasti, da bi se velik del te polproletarske populacije bodisi pov-
sem odpovedal kmetovanju in ustalil v drugih gospodarskih dejavnostih
ali pa se združil v delovne zadruge ter ne bi več potreboval zagotovljene
preskrbe z živili.
Preglednica 17: Število podeljenih delavskih živilskih nakaznic polproletarcem
v LRS, januar 1949
Polproletarska posestna Št. podeljenih živilskih Možno znižanje na št.
skupina (orna zemlja) nakaznic
150.000
10–50 arov 205.200 20.000
0,5–1,00 ha 78.500
1,00–2,00 ha 5.000 0
Vir: Drnovšek (2000, 133).
Vprašanje povezave med dodeljevanjem živilskih nakaznic in no-
vačenjem delovne sile iz podeželja se je na seji biroja CK KPS ponovno
odprlo aprila istega leta. Planske potrebe za leto 1949 so do »špice« ter-
jale 26.000 novih delavcev. Računali so na okoli 10.000 »naravnega pri-
rastka,« pri čemer so imeli najverjetneje v mislih bolj ali manj sponta-
no zaposlovanje, mobilizirati pa bi morali še 16.000 delavcev. Po mnenju
partijskega vrha bi bila mobilizacija uspešna v primeru, če bi zaostrili po-
litiko delitve kart, morda z ostrejšim odkupom kmetijskih pridelkov pri
zasebnih kmetih, nazadnje pa še z ostrejšo politiko delitve industrijskih
bonov. Pomemben neizkoriščen bazen delovne sile so bili po njihovem
mnenju hlapci in dekle, katerih naj bi bilo takrat okoli 6.000, čeprav naj
bi bila polovica prestarih, nekaj rezerve pa so videli tudi med viničarji
(Drnovšek 2000, 150). Nenavadno je, da ob tej priložnosti niso računali z
delovno silo, ki ji je bila v tistem času odvzeta prostost. Razen če so imeli
v mislih prisilne delavce, ko so govorili o zaostrovanju obveznega odkupa.
106
