Page 110 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 110
kmet, pol proletarec
je, da Melissa K. Bokovoy na podlagi podatkov Saveznega zavoda za stati-
stiko in Komisije za selo pri CK SKJ navaja praktično enako oziroma pri-
merljivo število KDZ in število v njih vključenih gospodinjstev v LRS v
letih 1950 (31. december) in 1951 (30. junij) kot Čepič (379 KDZ – 8.570 go-
spodinjstev in 381 KDZ – 8.592 gospodinjstev), vendar hkrati poroča, da
so KDZ v LRS zavzemale 11,1 (1950) in 10,7 % (1951) vse obdelovalne zem-
lje. Ker Melissa K. Bokovoy navaja primerljivi obseg obdelovalne zemlje
pod KDZ v LRS kot Čepič, 81.974 (1950) in 79.478 ha (1951), nezanemar-
ljive razlike odstopanja v ocenjenem skupnem deležu obdelovalne zem-
lje pri obeh raziskovalcih ni lahko pojasniti. Zanimive podatke ponuja
tudi Zadružni leksikon FNRJ (Vučković idr. 1957), po katerem so slovenski
zadružniki do konca leta v zadruge skupno vložili v resnici samo 52.902
ha zemlje oziroma 2,3 % skupne površine LRS. Ker pri dotični publikaciji
manjka ustrezno pojasnilo, lahko le sklepam, da pri konkretnem prime-
ru niso upoštevali zasebnih gozdov, ki jih kmetje praviloma niso prenaša-
li v zadruge, morda pa so odšteli tudi zemljo, ki so jo zadružniki pridobi-
li z agrarno reformo. Lahko sklenem, da tudi podatki Melisse K. Bokovoy
kažejo na to, da je bila Slovenija tukaj precej pod jugoslovanskim skup-
nim povprečjem. Leta 1951 je po njenih podatkih v celotni Jugoslaviji ta
delež znašal 23,6 % vseh obdelovalnih površin. Po Veselinovu pa je bilo
na vrhuncu kolektivizacije leta 1952 v celotni Jugoslaviji v KDZ včlanje-
nih 17,08 % vseh kmečkih gospodarstev oziroma združenih 18,48 % vseh
kmetijskih površin.
Povprečna velikost KDZ je bila v LRS 83 ha. Na območju OLO
Ljubljana – okolica je bilo leta 1950 samo 15 KDZ, toda v administrativnih
mejah mesta Ljubljane jih je bilo kar 16. Glede na to, da so pod Ljubljana
– mesto takrat spadale tudi nekatere vasi oziroma še neurbanizirani pre-
deli, ta podatek pravzaprav ni zelo presenetljiv. Tukaj so na začetku juli-
ja 1949 npr. obstajale obdelovalne zadruge v Zalogu, Mostah (26 kmečkih
gospodarstev s skupaj 133 ha zemlje), Dravljah (38 kmečkih gospodarstev
s 434 ha zemlje), Tomačevem (48 gospodarstev s 324 ha zemlje), Savljah in
Klečah (45 gospodarstev s 413 ha zemlje in 389 glav govedi, konjev in pra-
šičev), Štepanji vasi (10 gospodarstev), Vižmarjah (20 gospodarstev z 220
ha zemlje) pa tudi v Zgornjem Kašlju, na Rudniku in Ježici. Po takratnih
ocenah naj bi obdelovalne zadruge na področju mesta Ljubljane zavze-
male kar 70 % vse kmečke zemlje, kar je bilo po deležu največ v Sloveniji.
Seveda pa je v tem primeru potrebno upoštevati, da je bil realni delež
kmetijskih površin tukaj v primerjavi z drugimi okraji majhen. Največ
110
je, da Melissa K. Bokovoy na podlagi podatkov Saveznega zavoda za stati-
stiko in Komisije za selo pri CK SKJ navaja praktično enako oziroma pri-
merljivo število KDZ in število v njih vključenih gospodinjstev v LRS v
letih 1950 (31. december) in 1951 (30. junij) kot Čepič (379 KDZ – 8.570 go-
spodinjstev in 381 KDZ – 8.592 gospodinjstev), vendar hkrati poroča, da
so KDZ v LRS zavzemale 11,1 (1950) in 10,7 % (1951) vse obdelovalne zem-
lje. Ker Melissa K. Bokovoy navaja primerljivi obseg obdelovalne zemlje
pod KDZ v LRS kot Čepič, 81.974 (1950) in 79.478 ha (1951), nezanemar-
ljive razlike odstopanja v ocenjenem skupnem deležu obdelovalne zem-
lje pri obeh raziskovalcih ni lahko pojasniti. Zanimive podatke ponuja
tudi Zadružni leksikon FNRJ (Vučković idr. 1957), po katerem so slovenski
zadružniki do konca leta v zadruge skupno vložili v resnici samo 52.902
ha zemlje oziroma 2,3 % skupne površine LRS. Ker pri dotični publikaciji
manjka ustrezno pojasnilo, lahko le sklepam, da pri konkretnem prime-
ru niso upoštevali zasebnih gozdov, ki jih kmetje praviloma niso prenaša-
li v zadruge, morda pa so odšteli tudi zemljo, ki so jo zadružniki pridobi-
li z agrarno reformo. Lahko sklenem, da tudi podatki Melisse K. Bokovoy
kažejo na to, da je bila Slovenija tukaj precej pod jugoslovanskim skup-
nim povprečjem. Leta 1951 je po njenih podatkih v celotni Jugoslaviji ta
delež znašal 23,6 % vseh obdelovalnih površin. Po Veselinovu pa je bilo
na vrhuncu kolektivizacije leta 1952 v celotni Jugoslaviji v KDZ včlanje-
nih 17,08 % vseh kmečkih gospodarstev oziroma združenih 18,48 % vseh
kmetijskih površin.
Povprečna velikost KDZ je bila v LRS 83 ha. Na območju OLO
Ljubljana – okolica je bilo leta 1950 samo 15 KDZ, toda v administrativnih
mejah mesta Ljubljane jih je bilo kar 16. Glede na to, da so pod Ljubljana
– mesto takrat spadale tudi nekatere vasi oziroma še neurbanizirani pre-
deli, ta podatek pravzaprav ni zelo presenetljiv. Tukaj so na začetku juli-
ja 1949 npr. obstajale obdelovalne zadruge v Zalogu, Mostah (26 kmečkih
gospodarstev s skupaj 133 ha zemlje), Dravljah (38 kmečkih gospodarstev
s 434 ha zemlje), Tomačevem (48 gospodarstev s 324 ha zemlje), Savljah in
Klečah (45 gospodarstev s 413 ha zemlje in 389 glav govedi, konjev in pra-
šičev), Štepanji vasi (10 gospodarstev), Vižmarjah (20 gospodarstev z 220
ha zemlje) pa tudi v Zgornjem Kašlju, na Rudniku in Ježici. Po takratnih
ocenah naj bi obdelovalne zadruge na področju mesta Ljubljane zavze-
male kar 70 % vse kmečke zemlje, kar je bilo po deležu največ v Sloveniji.
Seveda pa je v tem primeru potrebno upoštevati, da je bil realni delež
kmetijskih površin tukaj v primerjavi z drugimi okraji majhen. Največ
110
