Page 137 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 137
Pred traktorji
ske in politične pogoje za obstoj; v tretjem delu analiziram njen obseg,
sledi sklep.3
Literatura in viri za preučevanje polkmečkih gospodarstev
v Sloveniji pred gospodarsko reformo 1965
Literatura, ki zgodovino gospodarskega življenja na socialističnem po-
deželju obravnava kot minuli proces, je v Sloveniji razmeroma redka.
Poudarjam raziskave Zdenka Čepiča in Žarka Lazarevića. Čepič je sesta-
vil periodizacijo kmetijske politike v Sloveniji v prvih dveh desetletjih po
drugi svetovni vojni, ki ji sledim tudi v pričujočem poglavju: (A) 1945–
1953, s podobdobjema 1945–1948; 1949–1953; (B) 1953–1964, s podobdob-
jema 1953–1956; 1957–1964. Drugo obdobje Čepič povezuje z državnim
posegom v zemljiško lastnino (1953), ko je bil uzakonjen novi zemljiški
maksimum 10 ha, a tudi s sprijaznjenjem z zasebnim kmetom kot par-
tnerjem države (Čepič 1999a, 176–177; 1995). Lazarević je v svoji razpravi
razvil tezo, da je leta 1957 v Sloveniji in Jugoslaviji v resnici prišlo do več-
jih sprememb v odnosu do kmeta kot v kmetijski politiki. Ta je zasebne-
mu kmetijstvu po eni strani puščala proste roke, po drugi strani pa ga je
še vedno hotela trdno povezati z državnim sektorjem. Tudi tako, da sa-
mostojni kmetje do šestdesetih let niso imeli dostopa do zdravstvenega
in drugega zavarovanja, če niso bili zaposleni, kar je pomembno prispeva-
lo k porastu mešanih kmetij (Lazarević 2018b, 412–414).
Od starejših raziskav poudarjam Sumrak seljaštva agrarnega ekono-
mista Dragana Veselinova (1987) in Kmetov vsakdan ruralne sociologinje
Ane Barbič (1990), ki še vedno predstavljata najpreglednejši zgodovini
kmetijstva/podeželja v povojni Jugoslaviji oziroma Sloveniji.
Najpomembnejše statistične podatke, ki zadevajo problematiko (in-
tegriranega) kmečkega gospodarstva v letih 1957–1965, sem pridobil iz
študije mešane strukture gospodinjstev in kmečkih gospodarstev geo-
grafa Vladimirja Klemenčiča (1968) in raziskave Ekonomska in družbena
problematika polproletariata v SR Sloveniji. Pri slednji so zlasti zanimivi iz-
sledki ankete o ekonomskih aktivnostih in življenjskem standardu sto-
tih polkmečkih gospodarstev v Sloveniji v prvi polovici šestdesetih let ter
predstavitve nekaterih podjetij, kjer so bili ti delavci zaposleni (Levstik
1964b, 25–76).
3 Na tem mestu se iskreno zahvaljujem red. prof. dr. Emilu Erjavcu za koristne raz-
misleke kakor tudi za številne nasvete pri iskanju virov in literature.
137
ske in politične pogoje za obstoj; v tretjem delu analiziram njen obseg,
sledi sklep.3
Literatura in viri za preučevanje polkmečkih gospodarstev
v Sloveniji pred gospodarsko reformo 1965
Literatura, ki zgodovino gospodarskega življenja na socialističnem po-
deželju obravnava kot minuli proces, je v Sloveniji razmeroma redka.
Poudarjam raziskave Zdenka Čepiča in Žarka Lazarevića. Čepič je sesta-
vil periodizacijo kmetijske politike v Sloveniji v prvih dveh desetletjih po
drugi svetovni vojni, ki ji sledim tudi v pričujočem poglavju: (A) 1945–
1953, s podobdobjema 1945–1948; 1949–1953; (B) 1953–1964, s podobdob-
jema 1953–1956; 1957–1964. Drugo obdobje Čepič povezuje z državnim
posegom v zemljiško lastnino (1953), ko je bil uzakonjen novi zemljiški
maksimum 10 ha, a tudi s sprijaznjenjem z zasebnim kmetom kot par-
tnerjem države (Čepič 1999a, 176–177; 1995). Lazarević je v svoji razpravi
razvil tezo, da je leta 1957 v Sloveniji in Jugoslaviji v resnici prišlo do več-
jih sprememb v odnosu do kmeta kot v kmetijski politiki. Ta je zasebne-
mu kmetijstvu po eni strani puščala proste roke, po drugi strani pa ga je
še vedno hotela trdno povezati z državnim sektorjem. Tudi tako, da sa-
mostojni kmetje do šestdesetih let niso imeli dostopa do zdravstvenega
in drugega zavarovanja, če niso bili zaposleni, kar je pomembno prispeva-
lo k porastu mešanih kmetij (Lazarević 2018b, 412–414).
Od starejših raziskav poudarjam Sumrak seljaštva agrarnega ekono-
mista Dragana Veselinova (1987) in Kmetov vsakdan ruralne sociologinje
Ane Barbič (1990), ki še vedno predstavljata najpreglednejši zgodovini
kmetijstva/podeželja v povojni Jugoslaviji oziroma Sloveniji.
Najpomembnejše statistične podatke, ki zadevajo problematiko (in-
tegriranega) kmečkega gospodarstva v letih 1957–1965, sem pridobil iz
študije mešane strukture gospodinjstev in kmečkih gospodarstev geo-
grafa Vladimirja Klemenčiča (1968) in raziskave Ekonomska in družbena
problematika polproletariata v SR Sloveniji. Pri slednji so zlasti zanimivi iz-
sledki ankete o ekonomskih aktivnostih in življenjskem standardu sto-
tih polkmečkih gospodarstev v Sloveniji v prvi polovici šestdesetih let ter
predstavitve nekaterih podjetij, kjer so bili ti delavci zaposleni (Levstik
1964b, 25–76).
3 Na tem mestu se iskreno zahvaljujem red. prof. dr. Emilu Erjavcu za koristne raz-
misleke kakor tudi za številne nasvete pri iskanju virov in literature.
137
